Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje?
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta; brez televizíje, avtomobilov, mikrovalovne pečice in drugih sodobnih pripomočkov. Težko si predstavljamo, kako je živeti preprosti kmečki vsakdan in se preživljati z delom lastnih rok. Če bi obiskali katero od bolj konzervativnih amiških skupnosti, bi v hiši zaman iskali celo straniščno školjko ali tekočo vodo. Nekako tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja.
Gostja oddaje je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Amiši so prepričani, da je družina osnovna celica kakršnegakoli življenja na Zemlji in da so otroci v tej družini največje bogastvo. Globoko verjamejo, da so otroci največ, kar lahko dobiš v življenju in da so dobro vzgojeni otroci največ, kar lahko za teboj ostane na tem svetu.
Amiše navadno uvrščamo med neposredne potomce evropskih anabaptístov iz 16. stoletja. Anabaptisti ali prekrščevalci so tisti protestanti, ki zanikajo veljavnost otroškega krsta in zahtevajo krščevanje odraslih ali ponoven krst tistih, ki so bili krščeni kot otroci. Gibanje anabaptistov je oblikovalo tri verske skupine: menoníte na Nizozemskem, huteríte v Avstriji in švicarsko bratovščino v Švici.
Amiši so se pojavili kot menonitska ločina, ki je sledila Jákobu Ámmanu, verskemu starešini, pastorju in anabaptističnemu zagovorniku, ki je bil rojen v Švici, od koder se je pozneje preselil v Alzacijo – francosko pokrajino ob meji z Nemčijo in Švico. O njegovem življenju obstajajo le ugibanja, saj so podatki o njegovem rojstvu, družini in smrti zaviti v skrivnost. Znana je le njegova vloga pri ločitvi Amišev od menonitov, ki je bila v veliki meri posledica spora glede običaja umivanja nog in družbenega izogibanja izobčenih.
Odklon od običajev švicarskih anabaptistov je leta 1693 sprožil verski razkol in posledično ustanovitev cerkve Amišev. Za Ammana je bilo zelo pomembno začrtanje ostrih meja med cerkvijo in ostalim svetom ter nošenje tradicionalnih, preprostih oblačil. Pri tem so se kazale tudi razlike med Amiši in menoniti: Amiši so namesto gumbov na oblekah nosili »zapence in ušesca« in so menonite imenovali »ljudje gumbov«. Takšne vizualne razlike so služile stalnemu spodbujanju članov k družbeni distanci ter spodbujanju zavesti o njihovi drugačnosti.
Amiši verjamejo, da je v življenju potrebno biti skromen, delati dobro in biti všečen Bogu. Za takšne reči ne potrebuješ rokavic, okraskov ali nakita. Prepovedali so tudi ličenje, svetleče predmete, lakaste čevlje. Dekleta si ne smejo ostriči las in nihče ne sme nositi niti ure.
V Evropi so Amiši živeli razpršeni po Švici, Alzaciji, Franciji, Nemčiji, Holandiji, na Bavarskem, v Galiciji in Rusiji. V Ameriko naj bi prva ladja Amišev prispela leta 1737, čemur je sledilo obdobje številnih migracij vse do srede 18. stoletja. Drugi val migracij je potekal med leti 1816 in 1860, ko so prihajali pripadniki iz nekaterih francoskih in nemških pokrajin. V tem času se naj bi Amiši kupili veliko posesti v okrožju Lancaster v zvezni državi Pennsylvanija, ki je še danes gosto naseljena z Amiši. Po nekaterih ocenah naj bi v Združenih državah Amerike danes živelo okoli 300.000 pripadnikov te verske skupnosti.
Verjamejo, da so na svetu bolj kot ne začasno in da je tu potrebno živeti Bogu všečno življenje. Sveto Pismo prebirajo dobesedno in ga prebirajo tudi precej pogosto. V šolah učijo kreacionizem, zavračajo Darwina in njegovo evolucijo in tudi njihovi učbeniki so prilagojeni tem teorijam. Biologijo učijo drugače kot se jo denimo uči v slovenskih šolah.
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje?
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta; brez televizíje, avtomobilov, mikrovalovne pečice in drugih sodobnih pripomočkov. Težko si predstavljamo, kako je živeti preprosti kmečki vsakdan in se preživljati z delom lastnih rok. Če bi obiskali katero od bolj konzervativnih amiških skupnosti, bi v hiši zaman iskali celo straniščno školjko ali tekočo vodo. Nekako tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja.
Gostja oddaje je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Amiši so prepričani, da je družina osnovna celica kakršnegakoli življenja na Zemlji in da so otroci v tej družini največje bogastvo. Globoko verjamejo, da so otroci največ, kar lahko dobiš v življenju in da so dobro vzgojeni otroci največ, kar lahko za teboj ostane na tem svetu.
Amiše navadno uvrščamo med neposredne potomce evropskih anabaptístov iz 16. stoletja. Anabaptisti ali prekrščevalci so tisti protestanti, ki zanikajo veljavnost otroškega krsta in zahtevajo krščevanje odraslih ali ponoven krst tistih, ki so bili krščeni kot otroci. Gibanje anabaptistov je oblikovalo tri verske skupine: menoníte na Nizozemskem, huteríte v Avstriji in švicarsko bratovščino v Švici.
Amiši so se pojavili kot menonitska ločina, ki je sledila Jákobu Ámmanu, verskemu starešini, pastorju in anabaptističnemu zagovorniku, ki je bil rojen v Švici, od koder se je pozneje preselil v Alzacijo – francosko pokrajino ob meji z Nemčijo in Švico. O njegovem življenju obstajajo le ugibanja, saj so podatki o njegovem rojstvu, družini in smrti zaviti v skrivnost. Znana je le njegova vloga pri ločitvi Amišev od menonitov, ki je bila v veliki meri posledica spora glede običaja umivanja nog in družbenega izogibanja izobčenih.
Odklon od običajev švicarskih anabaptistov je leta 1693 sprožil verski razkol in posledično ustanovitev cerkve Amišev. Za Ammana je bilo zelo pomembno začrtanje ostrih meja med cerkvijo in ostalim svetom ter nošenje tradicionalnih, preprostih oblačil. Pri tem so se kazale tudi razlike med Amiši in menoniti: Amiši so namesto gumbov na oblekah nosili »zapence in ušesca« in so menonite imenovali »ljudje gumbov«. Takšne vizualne razlike so služile stalnemu spodbujanju članov k družbeni distanci ter spodbujanju zavesti o njihovi drugačnosti.
Amiši verjamejo, da je v življenju potrebno biti skromen, delati dobro in biti všečen Bogu. Za takšne reči ne potrebuješ rokavic, okraskov ali nakita. Prepovedali so tudi ličenje, svetleče predmete, lakaste čevlje. Dekleta si ne smejo ostriči las in nihče ne sme nositi niti ure.
V Evropi so Amiši živeli razpršeni po Švici, Alzaciji, Franciji, Nemčiji, Holandiji, na Bavarskem, v Galiciji in Rusiji. V Ameriko naj bi prva ladja Amišev prispela leta 1737, čemur je sledilo obdobje številnih migracij vse do srede 18. stoletja. Drugi val migracij je potekal med leti 1816 in 1860, ko so prihajali pripadniki iz nekaterih francoskih in nemških pokrajin. V tem času se naj bi Amiši kupili veliko posesti v okrožju Lancaster v zvezni državi Pennsylvanija, ki je še danes gosto naseljena z Amiši. Po nekaterih ocenah naj bi v Združenih državah Amerike danes živelo okoli 300.000 pripadnikov te verske skupnosti.
Verjamejo, da so na svetu bolj kot ne začasno in da je tu potrebno živeti Bogu všečno življenje. Sveto Pismo prebirajo dobesedno in ga prebirajo tudi precej pogosto. V šolah učijo kreacionizem, zavračajo Darwina in njegovo evolucijo in tudi njihovi učbeniki so prilagojeni tem teorijam. Biologijo učijo drugače kot se jo denimo uči v slovenskih šolah.
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« To je četrta krščanska božja zapoved. Aleš Čerin iz katoliškega društva Družina in življenje ugotavlja, da zloraba te zapovedi v družinah povzroča veliko gorja. Kdaj četrto božjo zapoved zlorabljajo starši, kdaj njihovi potomci? Kako lahko v teh primerih pomagajo duhovniki?
Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica organizira drugo nedeljo v juniju 56. tradicionalni shod vernic in vernikov pri gradu Grad na Goričkem. O poslanstvu Podpornice, njenih programih pomoči z njenim predsednikom in evangeličanskim duhovnikom Petrom Andrejčakom.
V Škofiji Koper junija z več prireditvami častijo 1500. obletnico imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Ta svetnik je zavetnik mesta Koper in naj bi bil po zgodovinskih virih njegov prvi škof, posvečen za koprskega škofa leta 524, zato Koper letos praznuje 1500. obletnico nastanka. Več o sv. Nazariju, njegovi vlogi pri razvoju krščanstva v slovenski Istri, pa tudi o dogodkih, s katerimi bo koprska škofija praznovala visoko obletnico prihoda omenjenega svetnika v mesto, koprski stolni župnik dr. Primož Krečič.
50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.
V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.
Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.
Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
Katoliški duhovnik dr. Janez Gril je novi prošt Stolnega kapitlja v Novem mestu. V novi službi se bo posvetil molitvi, duhovnosti; duhovnik Gril pa se je večino življenja ukvarjal predvsem z mediji in gospodarskimi temami; bil je aktiven v cerkvenih in posvetnih gremijih na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično družbo. Premišljuje o medijih, anonimnih objavah na spletu, procesu sprave, bil je pobudnik prve spravne svete maše v Kočevskem Rogu; lani je obhajal zlato mašo.
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
O svetopisemskem sporočilu cvetne nedelje in bogati kulturni dediščini izdelave cvetnonedeljskih butaric oziroma zelenja povezanega v snope z župnikom iz župnije Ljubljana Ježica Sebastjanom Likarjem in raziskovalko iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Blanko Ravnjak.
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.
Katoliška cerkev v Sloveniji je ustanovila tri delovna telesa za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih oseb. Prva skupina strokovnjakov bo pripravila analizo preteklih spolnih zlorab, druga se bo kot drugostopenjski organ ukvarjala z domnevnimi spolnimi zlorabami danes, tretja skupina bo začrtala preventivne dejavnosti na področju preprečevanja in odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in v njenih organizacijah. Kdo so člani teh skupin, kako bodo delovale skupine strokovnjakov tudi v luči njihove neodvisnosti od Škofovske konference, komu bodo poročale o svojih ugotovitvah. Ali bodo lahko vključile dodatne strokovnjake v svoje skupine? O vsem tem s tiskovnim predstavnikom SŠK dr. Gabrielom Kavčičem.
Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.
Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.
Neveljaven email naslov