Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rabin Ariel Haddad o pashi in Judovski skupnosti Slovenije

23.04.2017


Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Eksodus ali izhod.

V času pashe Judje ne jedo kvašenega kruha oziroma ničesar, kar vsebuje kvas. Med drugim ne pijejo piva. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh ali opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nísana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni.

O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.


Slovenijo ste obiskali ob prazniku pashi, ki se je letos začela 10. aprila; praznovanje je trajalo 8 dni. Ob pashi se spominjate rešitve iz egiptovske sužnosti …

Res je. To je vrhunec judovske zgodovine, ki presega samo zgodovino in nosi tudi duhovno sporočilo. Takrat je bilo namreč prvič mogoče govoriti o Judih kot o svobodnih ljudeh. Ko so prišli v Egipt, so prišli le kot potomci dvanajstih plemen. V tem egiptovskem obdobju, ki ni bilo samo suženjsko, torej ni bilo mogoče govoriti o judovskem narodu. Ko pa so bili Judje osvobojeni suženjstva, ne samo fizičnega, ampak tudi duhovnega, je bil to prvi korak, da so se Izraelovi sinovi lahko imenovali narod.

Kako pa praznujete pasho? Začne se s posebno večerjo, ki jo imenujete séder…

Seder je posebna večerja, ki se začne po sončnem zahodu. Simbolna hrana nas spominja na stisko egiptovskega suženjstva. Jemo grenka zelišča in uporabljamo veliko hrena, ki je zelo močan. Vidim, da se smejete, torej veste, o čem govorim. Uporabljamo tudi zelenjavo, pripravljeno v slani vodi. Namen vsega tega je, da nas spominja na trdoto in stisko suženjstva v Egiptu in prehod iz suženjstva v svobodo. Na krožniku imamo jagnjetino, ki simbolizira začetek osvoboditve. V Egiptu si je vsaka judovska družina morala priskrbeti jagnje za jed in zato, da je s krvjo pomazala podboje ter se tako izognila kazni, ki je doletela Egipčane.

Zapisano je tudi, da so morali Izraelci pripravljeno hrano jesti naglo. Se še danes držite tega običaja?

Da, prvi seder moramo pojesti do polnoči. To je lahko malce zapleteno, saj gre za prazničen obed, zberejo se družina in prijatelji in večerja lahko traja kar nekaj časa.

Prebirate pa tudi odlomke iz judovske obredne knjige Hagade, ki vključuje svetopisemske zgodbe in molitve …

Da, uporabljamo posebno besedilo, ki ga imenujemo Hagada, to pomeni pripoved, zgodba ali legenda. Vzeto je iz Biblije, v kateri piše: »In svojemu sinu na ta dan povej…«. To je zelo pomemben odlomek za pasho, namen pashe – da jo vedno znova ponavljamo svojim sinovom. To je osnovno vzgojno in izobraževalno načelo.

Kakšen pa je duhovni pomen pashe? Že prej ste omenili, da vsebuje tudi duhovno sporočilo …

Da, v resnici ne gre samo za zgodovinsko spominjanje. Ne gre samo za praznovanje, kot je na primer 4. julij v Združenih državah Amerike ali pa 25. april v Italiji. Čeprav tudi ti praznovanji vsebujeta delček svetega, sta konec koncev civilna praznika in kažeta samo na dogodke v preteklosti. Pri pashi je pomen praznika globlji. Osvoboditev iz egiptovske sužnosti pomeni več kot samo to. Zgodovina nam pove, da je judovski narod zaradi majhnosti veliko trpel, doživel je številne diaspore, izgnanstva, veliko suženjstev, vendar prva osvoboditev osvetljuje tudi vse preostale. To je duhovni pomen, ki si ga je vredno zapomniti. A tu so še drugi. Mitzráyim, judovska beseda za Egipt, vsebuje isti koren kot Metzarým, ki pomeni meje ali omejevanje. Ko govorimo o zgodovinski osvoboditvi iz Egipta, simbolično govorimo tudi o osvoboditvi od svojih lastnih omejitev. Danes živimo v obdobju svobode: religijske, kulturne svobode, svobode govora, svobode misli. Živimo v dobi družbene in osebne svobode in zdi se, kot da je to poudarjanje svobode odveč. Vendar ni tako, saj nas vedno kaj omejuje.

Vedno smo s čim zasužnjeni, pa naj bo to naš ponos, naša mnenja ali pa šef v službi. Kar koli lahko dojemamo kot omejitev. Osvoboditev iz Egipta simbolično pomeni tudi osvoboditev od naših lastnih omejitev. Mislim, da je to zelo pomembno osebno sporočilo za vsakogar.

Leta 2002 se je samo 99 Slovencev izreklo za judovsko vero. Glavni rabin za Slovenijo ste postali leta 2003. Kako velika je judovska skupnost Slovenije danes?

Število članov počasi raste. Z rastjo nimamo težav, nekaj težav pa imamo z vodenjem. Judovska skupnost Slovenije je žal majhna in zato je majhna tudi zmožnost upravljanja. Tu in tam imamo nekaj pomoči, vodstvo skupnosti se trudi po najboljših močeh in opravlja svoje delo prostovoljno. Gotovo je še prostor za izboljšanje, a mislim, da smo na dobri poti. Vedno so vzponi in padci, mislim pa, da smo na poti velikega vzpona.

Kakšna pa je judovska verska slika v Sloveniji? Imamo na eni strani verne, ortodoksne Jude in na drugi strani Jude, ki morda niso religiozni?

Reči, da so v Sloveniji ortodoksni Judje, bi bilo morda malce pretirano. Veliko slovenskih Judov se trudi po svojih najboljših močeh. V Sloveniji razmere za verne Jude, če že ne za ortodoksne, niso lahke, vendar se vedno najde pot. Za kakšne posebne ali izrecne potrebe je navadno najboljša pot sodelovanje med rabinom in ljudmi. Skupnost je seveda zelo mlada …

Mlada tudi glede na starost članov?

Temu vprašanju se bova morda posvetila pozneje, ampak skupnost kot institucija je precej mlada. Obstaja od leta 2002, morda je nastala še kakšno leto prej, torej je zelo mlada skupnost. Naši modreci pravijo, da je vsak začetek težak. Če posamezniku ali skupnosti uspe narediti korak naprej, je delo opravljeno in mislim, da smo na dobri poti.

Skupnost kot institucija je torej še mlada, kako pa je z biološko starostjo? Je v skupnosti več starejših ali imate tudi mladi rod, ki živi po judovskih pravilih in tradicijah?

Obstajajo mladi, ki jih vedno spodbujamo k življenju po judovskih pravilih, vendar je na koncu to osebna odločitev vsakega posameznika. Na nikogar ne pritiskamo. Judovska duhovnost je vedno na istem mestu, do nje lahko dostopa vsak. To je tako, kot bi odtrgali jabolko z drevesa: pred teboj je drevo in na njem jabolko, moraš ga le prijeti in odtrgati.

Vendar ne vem, ali je to drevo na voljo prav vsakomur. Moje vprašanje je: kdo je pravzaprav Jud oziroma kdo lahko to postane?

Ko govorimo o judovstvu, je tehnično gledano Jud tisti, ki ga je rodila judovska mati. Judovstvo torej navadno izhaja z materine strani, obstaja pa tudi možnost spreobrnitve v judovstvo.

Imate tudi v današnjem času primere spreobrnjencev?

Da, imamo nekaj prošenj.

Jude imenujejo tudi »ljudje knjige«. V slovenščino imamo prevedeno Toro, Preroke in Spise. Lahko pričakujemo tudi slovenski Talmúd?

Sem del ekipe, ki prevaja Talmud v italijanščino. Zelo se opiramo na hebrejske in angleške prevode, ki so se razširili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajanje Talmuda pomeni neverjetno, velikansko prizadevanje. Zahteva veliko sposobnih ljudi, ki morajo poznati hebrejščino. Potrebno je tudi široko poznavanje talmudskega učenja, saj drugače logika besedil ni razumljiva in prevod ne prenaša izvornega sporočila. V druge jezike so Talmud prevajale delovne skupine po 50 ali 100 ljudi, to pomeni, da gre za ogromno delo, ki je tudi zelo drago. Povem vam lahko, da za italijanski prevod to pomeni na milijone evrov: plače za prevajalce, vodje, pregledovalce, urednike, pripravo za tisk, za samo tiskanje … To je veliko, obširno delo, ki je hkrati na neki način tudi poskusno, saj je vsak prevod v nov jezik nekaj novega. Uporabiš lahko rešitve in izkušnje, pridobljene s prejšnjimi prevodi, vendar vedno nastane nekaj novega. Rečem lahko samo, da bi bil prevod v slovenščino zelo zanimiv.

Judje imajo v slovenščino prevedeno Toro in nekatera druga besedila, tudi dele obredne knjige Hagade. Kako živijo judovsko vero v Sloveniji, ki je po večini katoliška država?

Skoraj v vseh evropskih državah je podobno. Italija je po večini katoliška država, prav tako Francija. Nemčija ni katoliška, ampak protestantska. Kot sem že dejal, na koncu gre za vprašanje osebne odločitve. Kot rabin sem vedno na voljo in spodbujam osebne odločitve. Ljudi ne smemo siliti, raje jih prepričajmo.

V Sloveniji obstajata sinagogi v Mariboru in Lendavi, vendar ju ne uporabljate za verske namene. Služita kot judovska muzeja.

Da, drži. Ti zgradbi žal nista več judovska last, ampak pripadata mariborski in lendavski občini. V Lendavi je tudi judovsko pokopališče.

Tudi v Ljubljani …

Da, v Ljubljani je del večjega pokopališča, v Lendavi pa je samostojno. To kaže tudi na to, da je bila v Lendavi živahna judovska skupnost. Ampak to je že zgodovina, danes te zgradbe niso več v judovski lasti, ampak jih upravlja občinska uprava. Zgodovina je opravila svoje. Imeli smo drugo svetovno vojno, ki je bila za slovenske Jude enako tragična kot za katere koli druge v Evropi. Sledilo je obdobje državnega lastninjenja. Tako je pač bilo.

Ali danes greste boljšim časom naproti?

Da, veselimo se boljših časov in prepričani smo, da bodo prišli. Saj že živimo v boljših časih. Nekaj malenkosti se mora še urediti, vendar jih bomo uredili.

Judje so znani tudi po tem, da upoštevajo številna pravila, znana kot »micvot«. Talmúd navaja 613 zapovedi. Se je v Sloveniji sploh mogoče držati teh pravil?

Prvič, veliko teh pravil ne zadeva Judov, ki živijo zunaj Izraela. Pravila, ki se nanašajo na službe v starem Jeruzalemskem templju, se ne uporabljajo več, ker ni več templja. Prav tako se ne uporabljajo pravila v zvezi z duhovniki, saj so ti delovali v Jeruzalemskem templju in danes služba duhovnika in vèlikega duhovnika ne obstaja več. Obstajajo sicer še po rodu, vendar ne več kot delujoči družbeni razred. Zunaj Izraela tudi ne veljajo pravila, ki se nanašajo na kmetovanje, saj so primerna samo za izraelsko zemljo. Tisto, kar še ostane, je mogoče izpolnjevati tudi v Sloveniji. Menim, da bi ta pravila lahko izpolnjevali kjer koli, celo na Luni.

Prej sva omenila, da ob pashi jeste posebno hrano. V judovstvu obstaja tudi posebna versko čista hrana, ki se imenuje košêr. Imate to hrano tudi v Sloveniji?

V Sloveniji nimamo organizirane. Ko se košer potrebuje za obrede in praznovanja, ga navadno prinesem s seboj. To kaže, da bi lahko bil na voljo tudi v Sloveniji. Moram povedati, da danes obstaja tudi veliko spletnih strani, ki prodajajo košer po običajnih trgovinskih cenah, seveda pa je treba plačati še za dostavo. Moje sporočilo je torej: če želi kdo v Sloveniji jesti košer, ga lahko. Mimogrede, tudi sam uporabljam tako spletno stran.

Kako pa je s šabatom, sobotnim počitkom? To je verjetno malce bolj zahtevno?

Da, to je teže, precej zahtevneje. Vendar mislim, da če si kdo zares želi izpolniti šabatno dolžnost, jo mora opraviti pravilno. Včasih me ljudje vprašajo: »Zakaj ne smeš uporabljati mobilnega telefona? Zakaj ne smeš gledati televizije?« Poznam namreč verne Jude, ki v soboto gledajo televizijo. Vendar je moje vprašanje: »Ali je to v skladu z namenom sobote?« Če je smisel sobote, šabata, da je drugačen od preostalega dela tedna, ti opustitev telefona in televizije pomaga, da preživiš drugačen dan. Pomaga ti, da se odklopiš od običajnega življenja. Če v soboto delaš iste stvari kot med tednom, kje je potem razlika? Da spiš kakšno uro dlje? Je to res tako velika razlika? Mislim, da ne. Da zjutraj spiš nekoliko dlje ali da si privoščiš popoldanski dremež, je seveda fantastično. Ampak ne gre samo za to.

Namen sobote je, da se odklopiš, ločiš od običajnega življenja in narediš prostor za nekaj drugega: za branje, za učenje. Kot rabin seveda vedno govorim o prebiranju in učenju judovskih tem. V telesu moraš narediti tudi prostor za duha. In če na šabat delaš isto kot preostale dni, se to ne bo zgodilo.

Se kot glavni rabin za Slovenijo udeležujete tudi judovskih porok in pogrebov?

Da, žal po večini pogrebov. Vendar obstaja tudi možnost judovske poroke, to ni težava, izpolnjeni pa morajo biti določeni pogoji.

Obstaja tudi možnost mešanih zakonov?

Ne. Mešani zakoni po judovskih pravilih ne obstajajo.

Ob koncu najinega pogovora bi me še zanimalo, kateri so po vaši oceni največji izzivi za judovsko skupnost v Sloveniji in kje jo vidite čez nekaj desetletij.

Ni dobro vedno govoriti o istih težavah, vendar obstaja veliko vprašanje finančne zmožnosti. To je velik problem, saj je skupnost zelo majhna. Vsaka skupnost, ki opravlja kakršne koli obrede, se mora spoprijeti s stroški. Temu se ni mogoče izogniti. Vsi delujemo prostovoljno, trudimo se po najboljših močeh in nam je vedno žal, da ne moremo narediti več. In čeprav tega ne želim poudarjati, moram, ker je to velika težava. Drugo problematično področje je izobraževanje. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo, kaj je judovstvo, kaj predstavlja in kako je združljivo s sodobnim življenjem. Menim namreč, da ima judovstvo pomembno sporočilo tudi za današnjega človeka in da nas lahko veliko nauči. To so naši glavni izzivi. Ko jih bomo rešili, bomo odgovorili tudi na velika vprašanja judovstva po vsem svetu. Znova poudarjam, da ne smemo podcenjevati moči in potrebe po izobraževanju. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo. Ne govorimo samo o Izraelu in praznovanju pashe, ampak o tem, kako se judovstvo vklaplja v današnje sodobno življenje in, znova poudarjam, kako lahko vodi in navdihuje sodobnega človeka. Mislim, da lahko judovsko izročilo prebudi navdušenje za dobro.

Rabin Ariel Haddad, hvala za ta pogovor. Vam in Judovski skupnosti Slovenije želim vse dobro.

Hvala za povabilo.


Sledi večnosti

575 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Rabin Ariel Haddad o pashi in Judovski skupnosti Slovenije

23.04.2017


Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Eksodus ali izhod.

V času pashe Judje ne jedo kvašenega kruha oziroma ničesar, kar vsebuje kvas. Med drugim ne pijejo piva. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh ali opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nísana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni.

O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.


Slovenijo ste obiskali ob prazniku pashi, ki se je letos začela 10. aprila; praznovanje je trajalo 8 dni. Ob pashi se spominjate rešitve iz egiptovske sužnosti …

Res je. To je vrhunec judovske zgodovine, ki presega samo zgodovino in nosi tudi duhovno sporočilo. Takrat je bilo namreč prvič mogoče govoriti o Judih kot o svobodnih ljudeh. Ko so prišli v Egipt, so prišli le kot potomci dvanajstih plemen. V tem egiptovskem obdobju, ki ni bilo samo suženjsko, torej ni bilo mogoče govoriti o judovskem narodu. Ko pa so bili Judje osvobojeni suženjstva, ne samo fizičnega, ampak tudi duhovnega, je bil to prvi korak, da so se Izraelovi sinovi lahko imenovali narod.

Kako pa praznujete pasho? Začne se s posebno večerjo, ki jo imenujete séder…

Seder je posebna večerja, ki se začne po sončnem zahodu. Simbolna hrana nas spominja na stisko egiptovskega suženjstva. Jemo grenka zelišča in uporabljamo veliko hrena, ki je zelo močan. Vidim, da se smejete, torej veste, o čem govorim. Uporabljamo tudi zelenjavo, pripravljeno v slani vodi. Namen vsega tega je, da nas spominja na trdoto in stisko suženjstva v Egiptu in prehod iz suženjstva v svobodo. Na krožniku imamo jagnjetino, ki simbolizira začetek osvoboditve. V Egiptu si je vsaka judovska družina morala priskrbeti jagnje za jed in zato, da je s krvjo pomazala podboje ter se tako izognila kazni, ki je doletela Egipčane.

Zapisano je tudi, da so morali Izraelci pripravljeno hrano jesti naglo. Se še danes držite tega običaja?

Da, prvi seder moramo pojesti do polnoči. To je lahko malce zapleteno, saj gre za prazničen obed, zberejo se družina in prijatelji in večerja lahko traja kar nekaj časa.

Prebirate pa tudi odlomke iz judovske obredne knjige Hagade, ki vključuje svetopisemske zgodbe in molitve …

Da, uporabljamo posebno besedilo, ki ga imenujemo Hagada, to pomeni pripoved, zgodba ali legenda. Vzeto je iz Biblije, v kateri piše: »In svojemu sinu na ta dan povej…«. To je zelo pomemben odlomek za pasho, namen pashe – da jo vedno znova ponavljamo svojim sinovom. To je osnovno vzgojno in izobraževalno načelo.

Kakšen pa je duhovni pomen pashe? Že prej ste omenili, da vsebuje tudi duhovno sporočilo …

Da, v resnici ne gre samo za zgodovinsko spominjanje. Ne gre samo za praznovanje, kot je na primer 4. julij v Združenih državah Amerike ali pa 25. april v Italiji. Čeprav tudi ti praznovanji vsebujeta delček svetega, sta konec koncev civilna praznika in kažeta samo na dogodke v preteklosti. Pri pashi je pomen praznika globlji. Osvoboditev iz egiptovske sužnosti pomeni več kot samo to. Zgodovina nam pove, da je judovski narod zaradi majhnosti veliko trpel, doživel je številne diaspore, izgnanstva, veliko suženjstev, vendar prva osvoboditev osvetljuje tudi vse preostale. To je duhovni pomen, ki si ga je vredno zapomniti. A tu so še drugi. Mitzráyim, judovska beseda za Egipt, vsebuje isti koren kot Metzarým, ki pomeni meje ali omejevanje. Ko govorimo o zgodovinski osvoboditvi iz Egipta, simbolično govorimo tudi o osvoboditvi od svojih lastnih omejitev. Danes živimo v obdobju svobode: religijske, kulturne svobode, svobode govora, svobode misli. Živimo v dobi družbene in osebne svobode in zdi se, kot da je to poudarjanje svobode odveč. Vendar ni tako, saj nas vedno kaj omejuje.

Vedno smo s čim zasužnjeni, pa naj bo to naš ponos, naša mnenja ali pa šef v službi. Kar koli lahko dojemamo kot omejitev. Osvoboditev iz Egipta simbolično pomeni tudi osvoboditev od naših lastnih omejitev. Mislim, da je to zelo pomembno osebno sporočilo za vsakogar.

Leta 2002 se je samo 99 Slovencev izreklo za judovsko vero. Glavni rabin za Slovenijo ste postali leta 2003. Kako velika je judovska skupnost Slovenije danes?

Število članov počasi raste. Z rastjo nimamo težav, nekaj težav pa imamo z vodenjem. Judovska skupnost Slovenije je žal majhna in zato je majhna tudi zmožnost upravljanja. Tu in tam imamo nekaj pomoči, vodstvo skupnosti se trudi po najboljših močeh in opravlja svoje delo prostovoljno. Gotovo je še prostor za izboljšanje, a mislim, da smo na dobri poti. Vedno so vzponi in padci, mislim pa, da smo na poti velikega vzpona.

Kakšna pa je judovska verska slika v Sloveniji? Imamo na eni strani verne, ortodoksne Jude in na drugi strani Jude, ki morda niso religiozni?

Reči, da so v Sloveniji ortodoksni Judje, bi bilo morda malce pretirano. Veliko slovenskih Judov se trudi po svojih najboljših močeh. V Sloveniji razmere za verne Jude, če že ne za ortodoksne, niso lahke, vendar se vedno najde pot. Za kakšne posebne ali izrecne potrebe je navadno najboljša pot sodelovanje med rabinom in ljudmi. Skupnost je seveda zelo mlada …

Mlada tudi glede na starost članov?

Temu vprašanju se bova morda posvetila pozneje, ampak skupnost kot institucija je precej mlada. Obstaja od leta 2002, morda je nastala še kakšno leto prej, torej je zelo mlada skupnost. Naši modreci pravijo, da je vsak začetek težak. Če posamezniku ali skupnosti uspe narediti korak naprej, je delo opravljeno in mislim, da smo na dobri poti.

Skupnost kot institucija je torej še mlada, kako pa je z biološko starostjo? Je v skupnosti več starejših ali imate tudi mladi rod, ki živi po judovskih pravilih in tradicijah?

Obstajajo mladi, ki jih vedno spodbujamo k življenju po judovskih pravilih, vendar je na koncu to osebna odločitev vsakega posameznika. Na nikogar ne pritiskamo. Judovska duhovnost je vedno na istem mestu, do nje lahko dostopa vsak. To je tako, kot bi odtrgali jabolko z drevesa: pred teboj je drevo in na njem jabolko, moraš ga le prijeti in odtrgati.

Vendar ne vem, ali je to drevo na voljo prav vsakomur. Moje vprašanje je: kdo je pravzaprav Jud oziroma kdo lahko to postane?

Ko govorimo o judovstvu, je tehnično gledano Jud tisti, ki ga je rodila judovska mati. Judovstvo torej navadno izhaja z materine strani, obstaja pa tudi možnost spreobrnitve v judovstvo.

Imate tudi v današnjem času primere spreobrnjencev?

Da, imamo nekaj prošenj.

Jude imenujejo tudi »ljudje knjige«. V slovenščino imamo prevedeno Toro, Preroke in Spise. Lahko pričakujemo tudi slovenski Talmúd?

Sem del ekipe, ki prevaja Talmud v italijanščino. Zelo se opiramo na hebrejske in angleške prevode, ki so se razširili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajanje Talmuda pomeni neverjetno, velikansko prizadevanje. Zahteva veliko sposobnih ljudi, ki morajo poznati hebrejščino. Potrebno je tudi široko poznavanje talmudskega učenja, saj drugače logika besedil ni razumljiva in prevod ne prenaša izvornega sporočila. V druge jezike so Talmud prevajale delovne skupine po 50 ali 100 ljudi, to pomeni, da gre za ogromno delo, ki je tudi zelo drago. Povem vam lahko, da za italijanski prevod to pomeni na milijone evrov: plače za prevajalce, vodje, pregledovalce, urednike, pripravo za tisk, za samo tiskanje … To je veliko, obširno delo, ki je hkrati na neki način tudi poskusno, saj je vsak prevod v nov jezik nekaj novega. Uporabiš lahko rešitve in izkušnje, pridobljene s prejšnjimi prevodi, vendar vedno nastane nekaj novega. Rečem lahko samo, da bi bil prevod v slovenščino zelo zanimiv.

Judje imajo v slovenščino prevedeno Toro in nekatera druga besedila, tudi dele obredne knjige Hagade. Kako živijo judovsko vero v Sloveniji, ki je po večini katoliška država?

Skoraj v vseh evropskih državah je podobno. Italija je po večini katoliška država, prav tako Francija. Nemčija ni katoliška, ampak protestantska. Kot sem že dejal, na koncu gre za vprašanje osebne odločitve. Kot rabin sem vedno na voljo in spodbujam osebne odločitve. Ljudi ne smemo siliti, raje jih prepričajmo.

V Sloveniji obstajata sinagogi v Mariboru in Lendavi, vendar ju ne uporabljate za verske namene. Služita kot judovska muzeja.

Da, drži. Ti zgradbi žal nista več judovska last, ampak pripadata mariborski in lendavski občini. V Lendavi je tudi judovsko pokopališče.

Tudi v Ljubljani …

Da, v Ljubljani je del večjega pokopališča, v Lendavi pa je samostojno. To kaže tudi na to, da je bila v Lendavi živahna judovska skupnost. Ampak to je že zgodovina, danes te zgradbe niso več v judovski lasti, ampak jih upravlja občinska uprava. Zgodovina je opravila svoje. Imeli smo drugo svetovno vojno, ki je bila za slovenske Jude enako tragična kot za katere koli druge v Evropi. Sledilo je obdobje državnega lastninjenja. Tako je pač bilo.

Ali danes greste boljšim časom naproti?

Da, veselimo se boljših časov in prepričani smo, da bodo prišli. Saj že živimo v boljših časih. Nekaj malenkosti se mora še urediti, vendar jih bomo uredili.

Judje so znani tudi po tem, da upoštevajo številna pravila, znana kot »micvot«. Talmúd navaja 613 zapovedi. Se je v Sloveniji sploh mogoče držati teh pravil?

Prvič, veliko teh pravil ne zadeva Judov, ki živijo zunaj Izraela. Pravila, ki se nanašajo na službe v starem Jeruzalemskem templju, se ne uporabljajo več, ker ni več templja. Prav tako se ne uporabljajo pravila v zvezi z duhovniki, saj so ti delovali v Jeruzalemskem templju in danes služba duhovnika in vèlikega duhovnika ne obstaja več. Obstajajo sicer še po rodu, vendar ne več kot delujoči družbeni razred. Zunaj Izraela tudi ne veljajo pravila, ki se nanašajo na kmetovanje, saj so primerna samo za izraelsko zemljo. Tisto, kar še ostane, je mogoče izpolnjevati tudi v Sloveniji. Menim, da bi ta pravila lahko izpolnjevali kjer koli, celo na Luni.

Prej sva omenila, da ob pashi jeste posebno hrano. V judovstvu obstaja tudi posebna versko čista hrana, ki se imenuje košêr. Imate to hrano tudi v Sloveniji?

V Sloveniji nimamo organizirane. Ko se košer potrebuje za obrede in praznovanja, ga navadno prinesem s seboj. To kaže, da bi lahko bil na voljo tudi v Sloveniji. Moram povedati, da danes obstaja tudi veliko spletnih strani, ki prodajajo košer po običajnih trgovinskih cenah, seveda pa je treba plačati še za dostavo. Moje sporočilo je torej: če želi kdo v Sloveniji jesti košer, ga lahko. Mimogrede, tudi sam uporabljam tako spletno stran.

Kako pa je s šabatom, sobotnim počitkom? To je verjetno malce bolj zahtevno?

Da, to je teže, precej zahtevneje. Vendar mislim, da če si kdo zares želi izpolniti šabatno dolžnost, jo mora opraviti pravilno. Včasih me ljudje vprašajo: »Zakaj ne smeš uporabljati mobilnega telefona? Zakaj ne smeš gledati televizije?« Poznam namreč verne Jude, ki v soboto gledajo televizijo. Vendar je moje vprašanje: »Ali je to v skladu z namenom sobote?« Če je smisel sobote, šabata, da je drugačen od preostalega dela tedna, ti opustitev telefona in televizije pomaga, da preživiš drugačen dan. Pomaga ti, da se odklopiš od običajnega življenja. Če v soboto delaš iste stvari kot med tednom, kje je potem razlika? Da spiš kakšno uro dlje? Je to res tako velika razlika? Mislim, da ne. Da zjutraj spiš nekoliko dlje ali da si privoščiš popoldanski dremež, je seveda fantastično. Ampak ne gre samo za to.

Namen sobote je, da se odklopiš, ločiš od običajnega življenja in narediš prostor za nekaj drugega: za branje, za učenje. Kot rabin seveda vedno govorim o prebiranju in učenju judovskih tem. V telesu moraš narediti tudi prostor za duha. In če na šabat delaš isto kot preostale dni, se to ne bo zgodilo.

Se kot glavni rabin za Slovenijo udeležujete tudi judovskih porok in pogrebov?

Da, žal po večini pogrebov. Vendar obstaja tudi možnost judovske poroke, to ni težava, izpolnjeni pa morajo biti določeni pogoji.

Obstaja tudi možnost mešanih zakonov?

Ne. Mešani zakoni po judovskih pravilih ne obstajajo.

Ob koncu najinega pogovora bi me še zanimalo, kateri so po vaši oceni največji izzivi za judovsko skupnost v Sloveniji in kje jo vidite čez nekaj desetletij.

Ni dobro vedno govoriti o istih težavah, vendar obstaja veliko vprašanje finančne zmožnosti. To je velik problem, saj je skupnost zelo majhna. Vsaka skupnost, ki opravlja kakršne koli obrede, se mora spoprijeti s stroški. Temu se ni mogoče izogniti. Vsi delujemo prostovoljno, trudimo se po najboljših močeh in nam je vedno žal, da ne moremo narediti več. In čeprav tega ne želim poudarjati, moram, ker je to velika težava. Drugo problematično področje je izobraževanje. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo, kaj je judovstvo, kaj predstavlja in kako je združljivo s sodobnim življenjem. Menim namreč, da ima judovstvo pomembno sporočilo tudi za današnjega človeka in da nas lahko veliko nauči. To so naši glavni izzivi. Ko jih bomo rešili, bomo odgovorili tudi na velika vprašanja judovstva po vsem svetu. Znova poudarjam, da ne smemo podcenjevati moči in potrebe po izobraževanju. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo. Ne govorimo samo o Izraelu in praznovanju pashe, ampak o tem, kako se judovstvo vklaplja v današnje sodobno življenje in, znova poudarjam, kako lahko vodi in navdihuje sodobnega človeka. Mislim, da lahko judovsko izročilo prebudi navdušenje za dobro.

Rabin Ariel Haddad, hvala za ta pogovor. Vam in Judovski skupnosti Slovenije želim vse dobro.

Hvala za povabilo.


08.04.2023

Škof Evangeličanske cerkve Novak in katoliški duhovnik Valentan o sporočilu velike noči

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.


01.04.2023

Škof Bizjak: Nemogoče je živeti brez vere v tem svetu

Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.


25.03.2023

Kaj je sporočilo letošnjega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.


18.03.2023

Povezanost in sodelovanje v župniji Limbuš

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.


11.03.2023

Izidor Pečovnik Dori: Po zaslugi medijev me ljudje v Sloveniji še vedno poznajo, zato nimam občutka, da sem v tujini

Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.


04.03.2023

Duhovniki dušni pastirji, managerji, ves čas v izložbi; kaj pa potrebujejo oni; kaj od njih pričakujejo farani

Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.


25.02.2023

Postni čas je priložnost za molitev, da v kotičku srca poiščemo Boga in za dobra dela

Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.


18.02.2023

Igor Bahovec: Evropa ni več krščanska, ni pa Evrope brez kristjanov

Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.


11.02.2023

Študij na Teološki fakulteti je primeren za vsakogar, ki ga zanimata človek in njegova duhovnost

Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.


04.02.2023

Stalni diakon Candellari: moja prva poklicanost diakona je, da sem družinski oče in mož

V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?


28.01.2023

Duhovnik Martin Golob in novinar Lojze Grčman o pisanju knjižne uspešnice; Golob: ne ukvarjam se s svojim medijskim vplivom na ljudi

V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.


21.01.2023

Razlike med krščanskimi Cerkvami niso pomembne, če uresničujejo ljubezen do Boga in sočloveka

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov – ki je eden izmed ekumenskih dogodkov – poteka pod svetopisemskim geslom Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Krščanske cerkve v Sloveniji v omenjenem tednu organizirajo več dogodkov po svojih cerkvah; največkrat se kristjani različnih veroizpovedi zberejo pri ekumenskem bogoslužju. O sporočilu tedna molitve, sodelovanju med Cerkvami pri nas in njihovi morebitnem še tesnejšem povezovanju premišljujejo celjski katoliški škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, pravoslavni celjski paroh Goran Šljivić in superintendent evangelijskih binkoštnih kristjanov Daniel Grabar.


14.01.2023

Evropsko srečanje mladih kristjanov bo konec leta privabilo v Ljubljano 10 tisoč mladih, več kot pol jih bo iz tujine

Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.


07.01.2023

Ljubljanski paroh Borislav Livopoljac ob praznovanju božiča poudarja, da se število vernikov pri bogoslužjih povečuje; pa tudi o želji, da se v vojski in policiji zaposli vikar pravoslavne veroizpovedi

Večina pravoslavnih vernikov praznuje božič, praznik Jezusovega rojstva, 13 dni po katoličanih in protestantih. Predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, poudarja, da nam božič sporoča, da je na ta dan Bog postal človek, da bi mi skozi njega postali božji otroci. Predstavlja stališča Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji do nekaterih posvetnih tem, kot je želja, da bi tudi pravoslavni vikar ponujal duhovno oskrbo v slovenski policiji in vojski.


01.01.2023

Sledi večnosti v letu 2022

V pvih Sledeh večnosti v letu 2023 se oziramo v preteklo leto. Predstavljamo nekaj najpomembnejših poudarkov iz leta 2022.


23.12.2022

Sporočilo plamena luči miru iz Betlehema naj zagori v naših srcih

V številnih domovih, pa tudi nekaterih državnih in občinskih ustanovah sveti luč miru iz Betlehema. Njen plamen so tudi letos ponesli po Sloveniji katoliški skavtinje in skavti; spremlja ga geslo Vstani in sveti! Kakšno je sporočilo gesla in na kaj opozarjajo skavtinje in skavti v letošnji poslanici? Ta skavtska akcija ima dobrodelni pomen, zato skavtinja Ana Medvešček in skavta Jernej Gačnikar in Matija Kerin pojasnjujejo, komu vse bodo podarili zbrana sredstva, pa tudi to, kako ponavadi preživijo sveti večer in kaj jim pomeni.


17.12.2022

Evangeličanski duhovnik in policijski vikar Aleksander Erniša o duhovni oskrbi v policiji in verskem življenju v Trstu

Policistke in policisti ter njihovi družinski člani imajo od leta 2007 na voljo tudi duhovno oskrbo kot eno od oblik pomoči. 14 let jim jo je zagotavljal le en katoliški duhovnik, lani sta se mu pridružila še en katoliški duhovnik ter stalni diakon pri Katoliški cerkvi v Sloveniji. Letos poleti je poslanstvo policijskega vikarja nastopil tudi evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Ta se je po štirih letih vodenja evangeličansko-luteranske župnije v Trstu v začetku junija vrnil v Ljubljano. Poslanstvo vojaškega vikarja, ki ga je prekinil zaradi odhoda v Trst, zdaj nekaj mesecev opravlja v Slovenski policiji, pri kateri je odgovoren za duhovno oskrbo na policijskih upravah Maribor in Murska Sobota.


10.12.2022

Cerkev in vera ne smeta biti predmet političnega obračunavanja; verujoči so v celotnem političnem spektru

Kakšni so sadovi sinode v Katoliški cerkvi v Sloveniji, kakšni so odnosi v duhovščini v luči anonimne prijave škofa Andreja Sajeta, da je zagrešil davčno utajo? Po mnenju nekaterih škofov jo je podal nekdo iz duhovščine. Prvi škof odločno zagovarja ničelno toleranco do spolnih zlorab v Cerkvi in poudarja, da katekizem Katoliške cerkve istospolno usmerjene ljudi sprejema s spoštovanjem. Tudi o tem, kakšna je vloga Cerkve pri blaženju sovražnega govora v družbi, o odprtih vprašanjih med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji in njenem plačevanju davkov.


02.12.2022

Cilj je vzpostaviti transparentne postopke na področju odkrivanja spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi v Sloveniji

Za Vatikan je boj proti spolnim zlorabam v Katoliški cerkvi v obdobju papeža Frančiška najpomembnejše področje življenja in delovanja Cerkve. Lokalne Cerkve morajo v skladu z dokumenti papeža Frančiška vzpostaviti dvostopenjski sistem odkrivanja in pomoči žrtvam spolnih zlorab. Večina slovenskih škofov je po škofijah že ustanovila urade za sprejemanje in spremljanje žrtev spolnih zlorab, več kot leto dni pa škofje ne zmorejo ustanoviti neodvisne komisije za zaščito otrok na ravni Cerkve v Sloveniji. Obljubljajo, da jo bodo v nekaj mesecih, pri tem jih spodbuja tudi tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih p. Andrew Small, ki se je pred dnevi udeležil plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference na temo zaščite otrok, mladostnikov in ranljivih odraslih ljudi v Cerkvi. Vatikan ugotavlja, da zdajšnja obravnava pedofilije v Cerkvi pri nas ni najboljša. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje zagotavlja, da je cilj vzpostaviti transparentne postopke na področju odkrivanja spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi v Sloveniji; medtem ko duhovnik Janez Cerar iz zavoda Dovolj je poziva škofe, naj ustanovitev komisije prestavijo iz prve v šesto prestavo.


26.11.2022

V adventnem času se osredinimo na odnose z ljudmi, ne pa na zunanji blišč

Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.


Stran 5 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov