Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rabin Ariel Haddad o pashi in Judovski skupnosti Slovenije

23.04.2017


Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Eksodus ali izhod.

V času pashe Judje ne jedo kvašenega kruha oziroma ničesar, kar vsebuje kvas. Med drugim ne pijejo piva. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh ali opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nísana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni.

O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.


Slovenijo ste obiskali ob prazniku pashi, ki se je letos začela 10. aprila; praznovanje je trajalo 8 dni. Ob pashi se spominjate rešitve iz egiptovske sužnosti …

Res je. To je vrhunec judovske zgodovine, ki presega samo zgodovino in nosi tudi duhovno sporočilo. Takrat je bilo namreč prvič mogoče govoriti o Judih kot o svobodnih ljudeh. Ko so prišli v Egipt, so prišli le kot potomci dvanajstih plemen. V tem egiptovskem obdobju, ki ni bilo samo suženjsko, torej ni bilo mogoče govoriti o judovskem narodu. Ko pa so bili Judje osvobojeni suženjstva, ne samo fizičnega, ampak tudi duhovnega, je bil to prvi korak, da so se Izraelovi sinovi lahko imenovali narod.

Kako pa praznujete pasho? Začne se s posebno večerjo, ki jo imenujete séder…

Seder je posebna večerja, ki se začne po sončnem zahodu. Simbolna hrana nas spominja na stisko egiptovskega suženjstva. Jemo grenka zelišča in uporabljamo veliko hrena, ki je zelo močan. Vidim, da se smejete, torej veste, o čem govorim. Uporabljamo tudi zelenjavo, pripravljeno v slani vodi. Namen vsega tega je, da nas spominja na trdoto in stisko suženjstva v Egiptu in prehod iz suženjstva v svobodo. Na krožniku imamo jagnjetino, ki simbolizira začetek osvoboditve. V Egiptu si je vsaka judovska družina morala priskrbeti jagnje za jed in zato, da je s krvjo pomazala podboje ter se tako izognila kazni, ki je doletela Egipčane.

Zapisano je tudi, da so morali Izraelci pripravljeno hrano jesti naglo. Se še danes držite tega običaja?

Da, prvi seder moramo pojesti do polnoči. To je lahko malce zapleteno, saj gre za prazničen obed, zberejo se družina in prijatelji in večerja lahko traja kar nekaj časa.

Prebirate pa tudi odlomke iz judovske obredne knjige Hagade, ki vključuje svetopisemske zgodbe in molitve …

Da, uporabljamo posebno besedilo, ki ga imenujemo Hagada, to pomeni pripoved, zgodba ali legenda. Vzeto je iz Biblije, v kateri piše: »In svojemu sinu na ta dan povej…«. To je zelo pomemben odlomek za pasho, namen pashe – da jo vedno znova ponavljamo svojim sinovom. To je osnovno vzgojno in izobraževalno načelo.

Kakšen pa je duhovni pomen pashe? Že prej ste omenili, da vsebuje tudi duhovno sporočilo …

Da, v resnici ne gre samo za zgodovinsko spominjanje. Ne gre samo za praznovanje, kot je na primer 4. julij v Združenih državah Amerike ali pa 25. april v Italiji. Čeprav tudi ti praznovanji vsebujeta delček svetega, sta konec koncev civilna praznika in kažeta samo na dogodke v preteklosti. Pri pashi je pomen praznika globlji. Osvoboditev iz egiptovske sužnosti pomeni več kot samo to. Zgodovina nam pove, da je judovski narod zaradi majhnosti veliko trpel, doživel je številne diaspore, izgnanstva, veliko suženjstev, vendar prva osvoboditev osvetljuje tudi vse preostale. To je duhovni pomen, ki si ga je vredno zapomniti. A tu so še drugi. Mitzráyim, judovska beseda za Egipt, vsebuje isti koren kot Metzarým, ki pomeni meje ali omejevanje. Ko govorimo o zgodovinski osvoboditvi iz Egipta, simbolično govorimo tudi o osvoboditvi od svojih lastnih omejitev. Danes živimo v obdobju svobode: religijske, kulturne svobode, svobode govora, svobode misli. Živimo v dobi družbene in osebne svobode in zdi se, kot da je to poudarjanje svobode odveč. Vendar ni tako, saj nas vedno kaj omejuje.

Vedno smo s čim zasužnjeni, pa naj bo to naš ponos, naša mnenja ali pa šef v službi. Kar koli lahko dojemamo kot omejitev. Osvoboditev iz Egipta simbolično pomeni tudi osvoboditev od naših lastnih omejitev. Mislim, da je to zelo pomembno osebno sporočilo za vsakogar.

Leta 2002 se je samo 99 Slovencev izreklo za judovsko vero. Glavni rabin za Slovenijo ste postali leta 2003. Kako velika je judovska skupnost Slovenije danes?

Število članov počasi raste. Z rastjo nimamo težav, nekaj težav pa imamo z vodenjem. Judovska skupnost Slovenije je žal majhna in zato je majhna tudi zmožnost upravljanja. Tu in tam imamo nekaj pomoči, vodstvo skupnosti se trudi po najboljših močeh in opravlja svoje delo prostovoljno. Gotovo je še prostor za izboljšanje, a mislim, da smo na dobri poti. Vedno so vzponi in padci, mislim pa, da smo na poti velikega vzpona.

Kakšna pa je judovska verska slika v Sloveniji? Imamo na eni strani verne, ortodoksne Jude in na drugi strani Jude, ki morda niso religiozni?

Reči, da so v Sloveniji ortodoksni Judje, bi bilo morda malce pretirano. Veliko slovenskih Judov se trudi po svojih najboljših močeh. V Sloveniji razmere za verne Jude, če že ne za ortodoksne, niso lahke, vendar se vedno najde pot. Za kakšne posebne ali izrecne potrebe je navadno najboljša pot sodelovanje med rabinom in ljudmi. Skupnost je seveda zelo mlada …

Mlada tudi glede na starost članov?

Temu vprašanju se bova morda posvetila pozneje, ampak skupnost kot institucija je precej mlada. Obstaja od leta 2002, morda je nastala še kakšno leto prej, torej je zelo mlada skupnost. Naši modreci pravijo, da je vsak začetek težak. Če posamezniku ali skupnosti uspe narediti korak naprej, je delo opravljeno in mislim, da smo na dobri poti.

Skupnost kot institucija je torej še mlada, kako pa je z biološko starostjo? Je v skupnosti več starejših ali imate tudi mladi rod, ki živi po judovskih pravilih in tradicijah?

Obstajajo mladi, ki jih vedno spodbujamo k življenju po judovskih pravilih, vendar je na koncu to osebna odločitev vsakega posameznika. Na nikogar ne pritiskamo. Judovska duhovnost je vedno na istem mestu, do nje lahko dostopa vsak. To je tako, kot bi odtrgali jabolko z drevesa: pred teboj je drevo in na njem jabolko, moraš ga le prijeti in odtrgati.

Vendar ne vem, ali je to drevo na voljo prav vsakomur. Moje vprašanje je: kdo je pravzaprav Jud oziroma kdo lahko to postane?

Ko govorimo o judovstvu, je tehnično gledano Jud tisti, ki ga je rodila judovska mati. Judovstvo torej navadno izhaja z materine strani, obstaja pa tudi možnost spreobrnitve v judovstvo.

Imate tudi v današnjem času primere spreobrnjencev?

Da, imamo nekaj prošenj.

Jude imenujejo tudi »ljudje knjige«. V slovenščino imamo prevedeno Toro, Preroke in Spise. Lahko pričakujemo tudi slovenski Talmúd?

Sem del ekipe, ki prevaja Talmud v italijanščino. Zelo se opiramo na hebrejske in angleške prevode, ki so se razširili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajanje Talmuda pomeni neverjetno, velikansko prizadevanje. Zahteva veliko sposobnih ljudi, ki morajo poznati hebrejščino. Potrebno je tudi široko poznavanje talmudskega učenja, saj drugače logika besedil ni razumljiva in prevod ne prenaša izvornega sporočila. V druge jezike so Talmud prevajale delovne skupine po 50 ali 100 ljudi, to pomeni, da gre za ogromno delo, ki je tudi zelo drago. Povem vam lahko, da za italijanski prevod to pomeni na milijone evrov: plače za prevajalce, vodje, pregledovalce, urednike, pripravo za tisk, za samo tiskanje … To je veliko, obširno delo, ki je hkrati na neki način tudi poskusno, saj je vsak prevod v nov jezik nekaj novega. Uporabiš lahko rešitve in izkušnje, pridobljene s prejšnjimi prevodi, vendar vedno nastane nekaj novega. Rečem lahko samo, da bi bil prevod v slovenščino zelo zanimiv.

Judje imajo v slovenščino prevedeno Toro in nekatera druga besedila, tudi dele obredne knjige Hagade. Kako živijo judovsko vero v Sloveniji, ki je po večini katoliška država?

Skoraj v vseh evropskih državah je podobno. Italija je po večini katoliška država, prav tako Francija. Nemčija ni katoliška, ampak protestantska. Kot sem že dejal, na koncu gre za vprašanje osebne odločitve. Kot rabin sem vedno na voljo in spodbujam osebne odločitve. Ljudi ne smemo siliti, raje jih prepričajmo.

V Sloveniji obstajata sinagogi v Mariboru in Lendavi, vendar ju ne uporabljate za verske namene. Služita kot judovska muzeja.

Da, drži. Ti zgradbi žal nista več judovska last, ampak pripadata mariborski in lendavski občini. V Lendavi je tudi judovsko pokopališče.

Tudi v Ljubljani …

Da, v Ljubljani je del večjega pokopališča, v Lendavi pa je samostojno. To kaže tudi na to, da je bila v Lendavi živahna judovska skupnost. Ampak to je že zgodovina, danes te zgradbe niso več v judovski lasti, ampak jih upravlja občinska uprava. Zgodovina je opravila svoje. Imeli smo drugo svetovno vojno, ki je bila za slovenske Jude enako tragična kot za katere koli druge v Evropi. Sledilo je obdobje državnega lastninjenja. Tako je pač bilo.

Ali danes greste boljšim časom naproti?

Da, veselimo se boljših časov in prepričani smo, da bodo prišli. Saj že živimo v boljših časih. Nekaj malenkosti se mora še urediti, vendar jih bomo uredili.

Judje so znani tudi po tem, da upoštevajo številna pravila, znana kot »micvot«. Talmúd navaja 613 zapovedi. Se je v Sloveniji sploh mogoče držati teh pravil?

Prvič, veliko teh pravil ne zadeva Judov, ki živijo zunaj Izraela. Pravila, ki se nanašajo na službe v starem Jeruzalemskem templju, se ne uporabljajo več, ker ni več templja. Prav tako se ne uporabljajo pravila v zvezi z duhovniki, saj so ti delovali v Jeruzalemskem templju in danes služba duhovnika in vèlikega duhovnika ne obstaja več. Obstajajo sicer še po rodu, vendar ne več kot delujoči družbeni razred. Zunaj Izraela tudi ne veljajo pravila, ki se nanašajo na kmetovanje, saj so primerna samo za izraelsko zemljo. Tisto, kar še ostane, je mogoče izpolnjevati tudi v Sloveniji. Menim, da bi ta pravila lahko izpolnjevali kjer koli, celo na Luni.

Prej sva omenila, da ob pashi jeste posebno hrano. V judovstvu obstaja tudi posebna versko čista hrana, ki se imenuje košêr. Imate to hrano tudi v Sloveniji?

V Sloveniji nimamo organizirane. Ko se košer potrebuje za obrede in praznovanja, ga navadno prinesem s seboj. To kaže, da bi lahko bil na voljo tudi v Sloveniji. Moram povedati, da danes obstaja tudi veliko spletnih strani, ki prodajajo košer po običajnih trgovinskih cenah, seveda pa je treba plačati še za dostavo. Moje sporočilo je torej: če želi kdo v Sloveniji jesti košer, ga lahko. Mimogrede, tudi sam uporabljam tako spletno stran.

Kako pa je s šabatom, sobotnim počitkom? To je verjetno malce bolj zahtevno?

Da, to je teže, precej zahtevneje. Vendar mislim, da če si kdo zares želi izpolniti šabatno dolžnost, jo mora opraviti pravilno. Včasih me ljudje vprašajo: »Zakaj ne smeš uporabljati mobilnega telefona? Zakaj ne smeš gledati televizije?« Poznam namreč verne Jude, ki v soboto gledajo televizijo. Vendar je moje vprašanje: »Ali je to v skladu z namenom sobote?« Če je smisel sobote, šabata, da je drugačen od preostalega dela tedna, ti opustitev telefona in televizije pomaga, da preživiš drugačen dan. Pomaga ti, da se odklopiš od običajnega življenja. Če v soboto delaš iste stvari kot med tednom, kje je potem razlika? Da spiš kakšno uro dlje? Je to res tako velika razlika? Mislim, da ne. Da zjutraj spiš nekoliko dlje ali da si privoščiš popoldanski dremež, je seveda fantastično. Ampak ne gre samo za to.

Namen sobote je, da se odklopiš, ločiš od običajnega življenja in narediš prostor za nekaj drugega: za branje, za učenje. Kot rabin seveda vedno govorim o prebiranju in učenju judovskih tem. V telesu moraš narediti tudi prostor za duha. In če na šabat delaš isto kot preostale dni, se to ne bo zgodilo.

Se kot glavni rabin za Slovenijo udeležujete tudi judovskih porok in pogrebov?

Da, žal po večini pogrebov. Vendar obstaja tudi možnost judovske poroke, to ni težava, izpolnjeni pa morajo biti določeni pogoji.

Obstaja tudi možnost mešanih zakonov?

Ne. Mešani zakoni po judovskih pravilih ne obstajajo.

Ob koncu najinega pogovora bi me še zanimalo, kateri so po vaši oceni največji izzivi za judovsko skupnost v Sloveniji in kje jo vidite čez nekaj desetletij.

Ni dobro vedno govoriti o istih težavah, vendar obstaja veliko vprašanje finančne zmožnosti. To je velik problem, saj je skupnost zelo majhna. Vsaka skupnost, ki opravlja kakršne koli obrede, se mora spoprijeti s stroški. Temu se ni mogoče izogniti. Vsi delujemo prostovoljno, trudimo se po najboljših močeh in nam je vedno žal, da ne moremo narediti več. In čeprav tega ne želim poudarjati, moram, ker je to velika težava. Drugo problematično področje je izobraževanje. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo, kaj je judovstvo, kaj predstavlja in kako je združljivo s sodobnim življenjem. Menim namreč, da ima judovstvo pomembno sporočilo tudi za današnjega človeka in da nas lahko veliko nauči. To so naši glavni izzivi. Ko jih bomo rešili, bomo odgovorili tudi na velika vprašanja judovstva po vsem svetu. Znova poudarjam, da ne smemo podcenjevati moči in potrebe po izobraževanju. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo. Ne govorimo samo o Izraelu in praznovanju pashe, ampak o tem, kako se judovstvo vklaplja v današnje sodobno življenje in, znova poudarjam, kako lahko vodi in navdihuje sodobnega človeka. Mislim, da lahko judovsko izročilo prebudi navdušenje za dobro.

Rabin Ariel Haddad, hvala za ta pogovor. Vam in Judovski skupnosti Slovenije želim vse dobro.

Hvala za povabilo.


Sledi večnosti

575 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Rabin Ariel Haddad o pashi in Judovski skupnosti Slovenije

23.04.2017


Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Eksodus ali izhod.

V času pashe Judje ne jedo kvašenega kruha oziroma ničesar, kar vsebuje kvas. Med drugim ne pijejo piva. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh ali opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nísana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni.

O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.


Slovenijo ste obiskali ob prazniku pashi, ki se je letos začela 10. aprila; praznovanje je trajalo 8 dni. Ob pashi se spominjate rešitve iz egiptovske sužnosti …

Res je. To je vrhunec judovske zgodovine, ki presega samo zgodovino in nosi tudi duhovno sporočilo. Takrat je bilo namreč prvič mogoče govoriti o Judih kot o svobodnih ljudeh. Ko so prišli v Egipt, so prišli le kot potomci dvanajstih plemen. V tem egiptovskem obdobju, ki ni bilo samo suženjsko, torej ni bilo mogoče govoriti o judovskem narodu. Ko pa so bili Judje osvobojeni suženjstva, ne samo fizičnega, ampak tudi duhovnega, je bil to prvi korak, da so se Izraelovi sinovi lahko imenovali narod.

Kako pa praznujete pasho? Začne se s posebno večerjo, ki jo imenujete séder…

Seder je posebna večerja, ki se začne po sončnem zahodu. Simbolna hrana nas spominja na stisko egiptovskega suženjstva. Jemo grenka zelišča in uporabljamo veliko hrena, ki je zelo močan. Vidim, da se smejete, torej veste, o čem govorim. Uporabljamo tudi zelenjavo, pripravljeno v slani vodi. Namen vsega tega je, da nas spominja na trdoto in stisko suženjstva v Egiptu in prehod iz suženjstva v svobodo. Na krožniku imamo jagnjetino, ki simbolizira začetek osvoboditve. V Egiptu si je vsaka judovska družina morala priskrbeti jagnje za jed in zato, da je s krvjo pomazala podboje ter se tako izognila kazni, ki je doletela Egipčane.

Zapisano je tudi, da so morali Izraelci pripravljeno hrano jesti naglo. Se še danes držite tega običaja?

Da, prvi seder moramo pojesti do polnoči. To je lahko malce zapleteno, saj gre za prazničen obed, zberejo se družina in prijatelji in večerja lahko traja kar nekaj časa.

Prebirate pa tudi odlomke iz judovske obredne knjige Hagade, ki vključuje svetopisemske zgodbe in molitve …

Da, uporabljamo posebno besedilo, ki ga imenujemo Hagada, to pomeni pripoved, zgodba ali legenda. Vzeto je iz Biblije, v kateri piše: »In svojemu sinu na ta dan povej…«. To je zelo pomemben odlomek za pasho, namen pashe – da jo vedno znova ponavljamo svojim sinovom. To je osnovno vzgojno in izobraževalno načelo.

Kakšen pa je duhovni pomen pashe? Že prej ste omenili, da vsebuje tudi duhovno sporočilo …

Da, v resnici ne gre samo za zgodovinsko spominjanje. Ne gre samo za praznovanje, kot je na primer 4. julij v Združenih državah Amerike ali pa 25. april v Italiji. Čeprav tudi ti praznovanji vsebujeta delček svetega, sta konec koncev civilna praznika in kažeta samo na dogodke v preteklosti. Pri pashi je pomen praznika globlji. Osvoboditev iz egiptovske sužnosti pomeni več kot samo to. Zgodovina nam pove, da je judovski narod zaradi majhnosti veliko trpel, doživel je številne diaspore, izgnanstva, veliko suženjstev, vendar prva osvoboditev osvetljuje tudi vse preostale. To je duhovni pomen, ki si ga je vredno zapomniti. A tu so še drugi. Mitzráyim, judovska beseda za Egipt, vsebuje isti koren kot Metzarým, ki pomeni meje ali omejevanje. Ko govorimo o zgodovinski osvoboditvi iz Egipta, simbolično govorimo tudi o osvoboditvi od svojih lastnih omejitev. Danes živimo v obdobju svobode: religijske, kulturne svobode, svobode govora, svobode misli. Živimo v dobi družbene in osebne svobode in zdi se, kot da je to poudarjanje svobode odveč. Vendar ni tako, saj nas vedno kaj omejuje.

Vedno smo s čim zasužnjeni, pa naj bo to naš ponos, naša mnenja ali pa šef v službi. Kar koli lahko dojemamo kot omejitev. Osvoboditev iz Egipta simbolično pomeni tudi osvoboditev od naših lastnih omejitev. Mislim, da je to zelo pomembno osebno sporočilo za vsakogar.

Leta 2002 se je samo 99 Slovencev izreklo za judovsko vero. Glavni rabin za Slovenijo ste postali leta 2003. Kako velika je judovska skupnost Slovenije danes?

Število članov počasi raste. Z rastjo nimamo težav, nekaj težav pa imamo z vodenjem. Judovska skupnost Slovenije je žal majhna in zato je majhna tudi zmožnost upravljanja. Tu in tam imamo nekaj pomoči, vodstvo skupnosti se trudi po najboljših močeh in opravlja svoje delo prostovoljno. Gotovo je še prostor za izboljšanje, a mislim, da smo na dobri poti. Vedno so vzponi in padci, mislim pa, da smo na poti velikega vzpona.

Kakšna pa je judovska verska slika v Sloveniji? Imamo na eni strani verne, ortodoksne Jude in na drugi strani Jude, ki morda niso religiozni?

Reči, da so v Sloveniji ortodoksni Judje, bi bilo morda malce pretirano. Veliko slovenskih Judov se trudi po svojih najboljših močeh. V Sloveniji razmere za verne Jude, če že ne za ortodoksne, niso lahke, vendar se vedno najde pot. Za kakšne posebne ali izrecne potrebe je navadno najboljša pot sodelovanje med rabinom in ljudmi. Skupnost je seveda zelo mlada …

Mlada tudi glede na starost članov?

Temu vprašanju se bova morda posvetila pozneje, ampak skupnost kot institucija je precej mlada. Obstaja od leta 2002, morda je nastala še kakšno leto prej, torej je zelo mlada skupnost. Naši modreci pravijo, da je vsak začetek težak. Če posamezniku ali skupnosti uspe narediti korak naprej, je delo opravljeno in mislim, da smo na dobri poti.

Skupnost kot institucija je torej še mlada, kako pa je z biološko starostjo? Je v skupnosti več starejših ali imate tudi mladi rod, ki živi po judovskih pravilih in tradicijah?

Obstajajo mladi, ki jih vedno spodbujamo k življenju po judovskih pravilih, vendar je na koncu to osebna odločitev vsakega posameznika. Na nikogar ne pritiskamo. Judovska duhovnost je vedno na istem mestu, do nje lahko dostopa vsak. To je tako, kot bi odtrgali jabolko z drevesa: pred teboj je drevo in na njem jabolko, moraš ga le prijeti in odtrgati.

Vendar ne vem, ali je to drevo na voljo prav vsakomur. Moje vprašanje je: kdo je pravzaprav Jud oziroma kdo lahko to postane?

Ko govorimo o judovstvu, je tehnično gledano Jud tisti, ki ga je rodila judovska mati. Judovstvo torej navadno izhaja z materine strani, obstaja pa tudi možnost spreobrnitve v judovstvo.

Imate tudi v današnjem času primere spreobrnjencev?

Da, imamo nekaj prošenj.

Jude imenujejo tudi »ljudje knjige«. V slovenščino imamo prevedeno Toro, Preroke in Spise. Lahko pričakujemo tudi slovenski Talmúd?

Sem del ekipe, ki prevaja Talmud v italijanščino. Zelo se opiramo na hebrejske in angleške prevode, ki so se razširili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajanje Talmuda pomeni neverjetno, velikansko prizadevanje. Zahteva veliko sposobnih ljudi, ki morajo poznati hebrejščino. Potrebno je tudi široko poznavanje talmudskega učenja, saj drugače logika besedil ni razumljiva in prevod ne prenaša izvornega sporočila. V druge jezike so Talmud prevajale delovne skupine po 50 ali 100 ljudi, to pomeni, da gre za ogromno delo, ki je tudi zelo drago. Povem vam lahko, da za italijanski prevod to pomeni na milijone evrov: plače za prevajalce, vodje, pregledovalce, urednike, pripravo za tisk, za samo tiskanje … To je veliko, obširno delo, ki je hkrati na neki način tudi poskusno, saj je vsak prevod v nov jezik nekaj novega. Uporabiš lahko rešitve in izkušnje, pridobljene s prejšnjimi prevodi, vendar vedno nastane nekaj novega. Rečem lahko samo, da bi bil prevod v slovenščino zelo zanimiv.

Judje imajo v slovenščino prevedeno Toro in nekatera druga besedila, tudi dele obredne knjige Hagade. Kako živijo judovsko vero v Sloveniji, ki je po večini katoliška država?

Skoraj v vseh evropskih državah je podobno. Italija je po večini katoliška država, prav tako Francija. Nemčija ni katoliška, ampak protestantska. Kot sem že dejal, na koncu gre za vprašanje osebne odločitve. Kot rabin sem vedno na voljo in spodbujam osebne odločitve. Ljudi ne smemo siliti, raje jih prepričajmo.

V Sloveniji obstajata sinagogi v Mariboru in Lendavi, vendar ju ne uporabljate za verske namene. Služita kot judovska muzeja.

Da, drži. Ti zgradbi žal nista več judovska last, ampak pripadata mariborski in lendavski občini. V Lendavi je tudi judovsko pokopališče.

Tudi v Ljubljani …

Da, v Ljubljani je del večjega pokopališča, v Lendavi pa je samostojno. To kaže tudi na to, da je bila v Lendavi živahna judovska skupnost. Ampak to je že zgodovina, danes te zgradbe niso več v judovski lasti, ampak jih upravlja občinska uprava. Zgodovina je opravila svoje. Imeli smo drugo svetovno vojno, ki je bila za slovenske Jude enako tragična kot za katere koli druge v Evropi. Sledilo je obdobje državnega lastninjenja. Tako je pač bilo.

Ali danes greste boljšim časom naproti?

Da, veselimo se boljših časov in prepričani smo, da bodo prišli. Saj že živimo v boljših časih. Nekaj malenkosti se mora še urediti, vendar jih bomo uredili.

Judje so znani tudi po tem, da upoštevajo številna pravila, znana kot »micvot«. Talmúd navaja 613 zapovedi. Se je v Sloveniji sploh mogoče držati teh pravil?

Prvič, veliko teh pravil ne zadeva Judov, ki živijo zunaj Izraela. Pravila, ki se nanašajo na službe v starem Jeruzalemskem templju, se ne uporabljajo več, ker ni več templja. Prav tako se ne uporabljajo pravila v zvezi z duhovniki, saj so ti delovali v Jeruzalemskem templju in danes služba duhovnika in vèlikega duhovnika ne obstaja več. Obstajajo sicer še po rodu, vendar ne več kot delujoči družbeni razred. Zunaj Izraela tudi ne veljajo pravila, ki se nanašajo na kmetovanje, saj so primerna samo za izraelsko zemljo. Tisto, kar še ostane, je mogoče izpolnjevati tudi v Sloveniji. Menim, da bi ta pravila lahko izpolnjevali kjer koli, celo na Luni.

Prej sva omenila, da ob pashi jeste posebno hrano. V judovstvu obstaja tudi posebna versko čista hrana, ki se imenuje košêr. Imate to hrano tudi v Sloveniji?

V Sloveniji nimamo organizirane. Ko se košer potrebuje za obrede in praznovanja, ga navadno prinesem s seboj. To kaže, da bi lahko bil na voljo tudi v Sloveniji. Moram povedati, da danes obstaja tudi veliko spletnih strani, ki prodajajo košer po običajnih trgovinskih cenah, seveda pa je treba plačati še za dostavo. Moje sporočilo je torej: če želi kdo v Sloveniji jesti košer, ga lahko. Mimogrede, tudi sam uporabljam tako spletno stran.

Kako pa je s šabatom, sobotnim počitkom? To je verjetno malce bolj zahtevno?

Da, to je teže, precej zahtevneje. Vendar mislim, da če si kdo zares želi izpolniti šabatno dolžnost, jo mora opraviti pravilno. Včasih me ljudje vprašajo: »Zakaj ne smeš uporabljati mobilnega telefona? Zakaj ne smeš gledati televizije?« Poznam namreč verne Jude, ki v soboto gledajo televizijo. Vendar je moje vprašanje: »Ali je to v skladu z namenom sobote?« Če je smisel sobote, šabata, da je drugačen od preostalega dela tedna, ti opustitev telefona in televizije pomaga, da preživiš drugačen dan. Pomaga ti, da se odklopiš od običajnega življenja. Če v soboto delaš iste stvari kot med tednom, kje je potem razlika? Da spiš kakšno uro dlje? Je to res tako velika razlika? Mislim, da ne. Da zjutraj spiš nekoliko dlje ali da si privoščiš popoldanski dremež, je seveda fantastično. Ampak ne gre samo za to.

Namen sobote je, da se odklopiš, ločiš od običajnega življenja in narediš prostor za nekaj drugega: za branje, za učenje. Kot rabin seveda vedno govorim o prebiranju in učenju judovskih tem. V telesu moraš narediti tudi prostor za duha. In če na šabat delaš isto kot preostale dni, se to ne bo zgodilo.

Se kot glavni rabin za Slovenijo udeležujete tudi judovskih porok in pogrebov?

Da, žal po večini pogrebov. Vendar obstaja tudi možnost judovske poroke, to ni težava, izpolnjeni pa morajo biti določeni pogoji.

Obstaja tudi možnost mešanih zakonov?

Ne. Mešani zakoni po judovskih pravilih ne obstajajo.

Ob koncu najinega pogovora bi me še zanimalo, kateri so po vaši oceni največji izzivi za judovsko skupnost v Sloveniji in kje jo vidite čez nekaj desetletij.

Ni dobro vedno govoriti o istih težavah, vendar obstaja veliko vprašanje finančne zmožnosti. To je velik problem, saj je skupnost zelo majhna. Vsaka skupnost, ki opravlja kakršne koli obrede, se mora spoprijeti s stroški. Temu se ni mogoče izogniti. Vsi delujemo prostovoljno, trudimo se po najboljših močeh in nam je vedno žal, da ne moremo narediti več. In čeprav tega ne želim poudarjati, moram, ker je to velika težava. Drugo problematično področje je izobraževanje. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo, kaj je judovstvo, kaj predstavlja in kako je združljivo s sodobnim življenjem. Menim namreč, da ima judovstvo pomembno sporočilo tudi za današnjega človeka in da nas lahko veliko nauči. To so naši glavni izzivi. Ko jih bomo rešili, bomo odgovorili tudi na velika vprašanja judovstva po vsem svetu. Znova poudarjam, da ne smemo podcenjevati moči in potrebe po izobraževanju. Ljudje morajo vedeti, o čem govorimo. Ne govorimo samo o Izraelu in praznovanju pashe, ampak o tem, kako se judovstvo vklaplja v današnje sodobno življenje in, znova poudarjam, kako lahko vodi in navdihuje sodobnega človeka. Mislim, da lahko judovsko izročilo prebudi navdušenje za dobro.

Rabin Ariel Haddad, hvala za ta pogovor. Vam in Judovski skupnosti Slovenije želim vse dobro.

Hvala za povabilo.


02.07.2022

Hadž - že tretje leto brez romarjev iz Islamske skupnosti Slovenija

V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.


18.06.2022

Spomini kardinala Franca Rodeta 1.del

Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa.


25.06.2022

Kdo so štirje novomašniki v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti?


11.06.2022

Verniki si želijo odprto Cerkev, ki se vrne k duhu prvih kristjanov

Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič.


04.06.2022

Moč duha po 2000 letih

Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer.


28.05.2022

Po 15 letih je slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega od Domanjševcev do Opatjega sela označen

V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.


21.05.2022

Sakralna dediščina v občini Radlje ob Dravi

V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak.


14.05.2022

Odličje sv. Cirila in Metoda sprejemamo kot zahvalo za tiho, vztrajno služenje

Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.


07.05.2022

Številne kapele na Slovenskem so sad pobožnosti šmarnic

Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?


30.04.2022

Vera kot algoritem srca

Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.


23.04.2022

Paroh Borislav Livopoljac o Veliki noči

24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.


16.04.2022

Vstajenjska nedelja 2022

Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.


09.04.2022

Odpuščanje pomeni, da me zamera, krivica ne drži več v šahu, čeprav rana ostaja

V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.


02.04.2022

Želimo si, da bi se verniki množično vrnili k skupinskim molitvam v ramazanu kot pred pandemijo

Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.


26.03.2022

Ne iščemo razlik med krščanskimi veroizpovedmi, temveč njihova skupna stičišča

Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip.


19.03.2022

MOLITEV ZA MIR

Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic.


12.03.2022

Prosim, molite za mir v Ukrajini, in pomagajte ji po svojih močeh

Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.


05.03.2022

V 40. dneh posta se ne moremo povsem znebiti razvad, lahko pa je to spodbuda za začetek te poti

Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.


26.02.2022

Ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu

Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.


19.02.2022

Veren človek ni maščevalen in konflikten, rešitve išče v dialogu

Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku Janezu Zajcu. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu.


Stran 7 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov