Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


Sledi večnosti

574 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


02.11.2014

Človeška minljivost

Ko so antični filozofi na duhovnih vajah razmišljali kako umreti, so postopoma sprejemali smrt in se je niso več bali. S premišljevanjem o svoji minljivosti so se učili živeti. Koliko ljudi danes še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Kako se danes ljudje soočajo z umiranjem in smrtjo, ki čakata prav vsakega? O zadnjem delu življenja se bo z dr. Vereno Perko in s. Emanuelo Žerdin pogovarjal Peter Frank.


26.10.2014

Hinduizem

Hinduízem splošno velja za najstarejšo svetovno religijo, za katero je značilna velika raznolikost verovanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj od leta 2000 pr. n. št.. Predstavili jo bomo v oddaji, ki jo pripravlja jo Marko Rozman.


19.10.2014

Kako brati Sveto pismo

Če je Sveto pismo najbolj brana in največkrat prevedena knjiga v zgodovini, to še ne pomeni, da gre za lahkotno branje. Marsikdo se v prebiranju hitro utrudi in ne pride prav daleč. Dva tisoč strani drobnega tiska povprečen bralec ne prebere na mah, z branjem po koščkih pa je težko razbrati celotno sporočilo. Kdo torej sploh lahko bere Sveto pismo in na kakšen način? Kako pravilno razumeti včasih tudi nasprotujoče si odlomke? Kdaj Sveto pismo dobi smisel?


12.10.2014

Versko življenje v Ukrajini

Rusko-ukrajinski spor pušča globoke rane v krajevnih Cerkvah na kriznih žariščih. Posledično so že skoraj vsi rimsko-katoliški duhovniki zapustili vzhodno Ukrajino. O trenutnem položaju največje evropske države, o verskem živjenju in vplivu tamkajšnjih cerkva na razmere, v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


05.10.2014

Sinoda o družini

Med 5. in 19. oktobrom bodo predstavniki krajevnih Cerkva na 3. izredni sinodi v Vatikanu razpravljali o »Pastoralnih izzivih družine v okviru evangelizacije«. Osrednja tema obravnave bo odnos Cerkve do ločenih in znova poročenih, govorili pa naj bi tudi o vprašanjih homoseksualnih porok, kontracepcije in poligamije. Že pred letom dni je ljudi presenetil posebni vprašalnik, ki razkriva, da verniki bolj slabo poznajo nauk Cerkve o zakonu in družini. V tokratni oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, kakšne spremembe je pričakovati pod vodstvom papeža Frančiška.


28.09.2014

Bahajci

Nedavne raziskave kažejo, da je bahajska verska skupnost v zadnjih letih v globalnem merilu druga najhitreje rastoča religija na svetu. Kljub temu, da njihova načela o temeljni enostnosti ljudi presegajo običajne delitve po spolu, rasni in verski pripadnosti, je verska skupnost pri nas razmeroma slabo znana. Predstavili jo bomo v oddaji Sledi večnosti. Pripravlja jo Marko Rozman.


21.09.2014

Vojna in vera

Dogajanje pri organiziranem, oboroženem in krvavem boju med človeškimi skupnostmi je mnogokrat večplastno. Političnim in gospodarskim konfliktom se pogosto pridružujejo tudi ideološka in doktrinalna nasprotja. Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne nas bo zanimalo, kakšen vpliv imajo na vojno religije, njihova učenja in nauki. Koliko so verstva odgovorna za vojno in mir?


14.09.2014

500 let province frančiškanov

Mineva 500 let od ustanovitve Slovenske frančiškanske province sv. Križa, ki združuje pod svojim okriljem frančiškane iz 13 samostanov po državi. O najnovejših izzivih, pred katerimi je Frančiškov red danes v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


07.09.2014

Tradicionalna in osebna vera

Človeško znanje se prenaša skozi zgodovino - iz roda v rod. Podobno velja tudi za verska izročila. Vsakdo prejme določeno vedenje od nekoga: osebno, preko knjige ali danes preko spleta, ter drugih medijev. Pred stoletji je bilo na Zahodu bolj ali manj samoumevno, da je posameznik prevzel religijo svojega okolja, v zadnjih desetletjih pa so se stvari precej spremenile. Posebej mlajše generacije ne pristajajo več zgolj na ponavljanje nečesa kar so jim – tako ali drugače – predali njihovi starši, ampak želijo imeti oseben odnos. Kakšno je torej razmerje med tradicionalno in osebno vero? O tem v tokratni oddaji Sledi večnosti. Gosta: docentka zakonske in družinske terapije doktorica Katarina Kompan Erzar ter duhovnik, publicist in pisatelj pater dr. Karel Gržan.


31.08.2014

Izzivi verskega izobraževanja

Sodobno življenjsko okolje od človeka zahteva vedno več zavestnih etičnih, moralnih in verskih določitev. Z njimi pa narašča tudi psihološka in pedagoška zahtevnost verske in etične vzgoje. O najnovejših izzivih verskega izobraževanja v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


24.08.2014

Krščanstvo v Aziji

60 odstotkov zemeljskega prebivalstva živi v Aziji, največji celini, ki obsega tretjino kopne zemlje. Azija je zibelka vseh velikih svetovnih religij: od hinduizma, budizma, konfucionizma, daoizma, šintoizma, do judovstva, krščanstva in islama. Verska svoboda je v številnih državah še vedno močno kršena, bodisi zaradi prevladujoče večinske religije, ali pa zaradi državne ureditve, ki nasploh omejuje versko pripadnost in dejavnost. Čeprav je krščanstvo največja svetovna religija, je v Aziji navzoča le v nekaj odstotkih prebivalstva. Različne organizacije pa ocenjujejo, da je krščanstvo v tem delu sveta v razcvetu in beleži občutno rast. O posebnostih azijskega krščanstva bosta – ob končanem papeževem obisku Južne Koreje – spregovorila ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter antropologinja in sinologinja dr. Helena Motoh.


17.08.2014

Skrivnost gora

Planine so s svojo lepoto že od nekdaj privlačile človeka. V mesecu avgustu se v njihovo naročje poda marsikdo; ne samo zaradi telesne rekreacije, ampak tudi zato, da se dvigne nad vsakodnevne probleme. So pa gore tudi kraj duhovnega iskanja, zato ni naključje, da jih kot svete gore najdemo v vseh religijah. O duhovni simboliki gora bo spregovoril njihov ljubitelj duhovnik France Urbanija. Oddajo vodi Marko Rozman.


10.08.2014

Romanje

Fenomen romanja je znan v vseh časih, deželah in religijah. Že v antiki so romali k sveti gori, reki ali svetišču in tudi danes se na božjo pot oziroma na popotovanje k svetim ciljem podajajo množice ljudi. Zakaj se odločajo za dolge pešpoti in kaj doživljajo romarji na svojih potovanjih? Gosti oddaje so sociolog religije dr. Igor Bahovec ter Marjeta in Metodij Rigler iz Društva prijateljev poti sv. Jakoba. Vir: http://spiritualmusclehead.wordpress.com/


03.08.2014

200. obletnica ponovne vzpostavitve jezuitskega reda

Jezuiti predstavljajo skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve. Leta 1534 jo je ustanovila skupina diplomirancev pariške univerze, ki jo je vodil Ignacij Lojolski. Na svetu jih je danes okoli 17.000, letos pa praznujejo 200 obletnico ponovne vzpostavitve reda, potem, ko je bil ukinjen leta 1773. Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman


27.07.2014

Ogranizacija Islamske skupnosti

Mešihat Islamske skupnosti je izvršni kolegijski organ Islamske skupnosti in najvišji verski ter administrativni organ Islamske skupnosti. Predseduje mu mufti, ki preko mešihata vodi vse posle, vezane na versko in premoženjsko dejavnost Islamske skupnosti. Gosta: Nevzet Porič in Haris Muratagič.


20.07.2014

Vatikanski arhivi

V podzemnih prostorih Vatikanskih tajnih arhivov se, na več kot 85-ih kilometrih polic, hranijo pomembni, tudi več kot 1000 let stari, dokumenti. Različne zbirke je, leta 1611, združil papež Pavel V. in tako je nastal enoten arhiv kot ga poznamo danes. Kaj vse hranijo vatikanski arhivi? Kdo lahko vstopi vanje? Zakaj še vedno burijo duhove javnosti? Oddajo pripravlja Marko Rozman.


13.07.2014

Polletni pregled 2014

Komaj smo začeli z našo novo oddajo Sledi večnosti, že je minilo več kot pol leta. Kratek pogled nazaj nam pokaže široko paleto vsebin in gostov. Ob poletju smo se odločili, da se prvič nekoliko ozremo tudi nazaj in pogledamo kaj vse smo odkrivali v teh mesecih. Oddajo je pripravil Boštjan Debevec.


06.07.2014

Verska podoba Emone

Nekdanja rimska naselbina Emona, ki imela pomembno vlogo tudi pri obrambi rimskega imperija je bila zaznamovana tudi z verskega vidika. Slednje dokazujejo bronaste podobe božanstev, različni kipi, ostanki zgodnje krščanskega kompleksa z baziliko. Kako konkretno je potekalo versko življenje pred 2000 leti, v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman.


06.07.2014

Verska podoba Emone

Nekdanja rimska naselbina Emona, ki imela pomembno vlogo tudi pri obrambi rimskega imperija je bila zaznamovana tudi z verskega vidika. Slednje dokazujejo bronaste podobe božanstev, različni kipi, ostanki zgodnje krščanskega kompleksa z baziliko. Kako konkretno je potekalo versko življenje pred 2000 leti, v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman.


29.06.2014

Sem duhovnik

Kaj je posebnost duhovniškega poklica in kdo se danes še odloča zanj? Kakšno je poslanstvo duhovnika v sodobni postmoderni družbi? Kaj pravijo osebne izkušnje duhovnikov ter pred kakšnimi izzivi stoji sodoben duhovnik? Gost oddaje je Marko Čižman, župnik v župniji Ljubljana-Podutik.


Stran 27 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov