Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


Sledi večnosti

574 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


09.02.2014

Vera in kultura

Vera in kultura sta v slovenski zgodovini tesno povezani, saj sta skozi stoletja ohranjali slovenski jezik in narodno identiteto. Od prve slovenske tiskane knjige do danes pa se je vloga vere v družbi precej spremenila. Zdi se, da je razkorak med vero in kulturo vedno večji. Ob slovenskem kulturnem prazniku nas bo zanimalo, kakšna je vloga vere v sodobni umetnosti in kako umetniki danes izražajo svojo vero. Gosta oddaje sta skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi in akademski slikar prof. dr. Jožef Muhovič.


02.02.2014

Redovništvo

Redovništvo je oblika asketskega življenja, ki ga poznajo praktično vse velike svetovne religije kot so judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem, budizem. Največ cerkvenih redov, tako ženskih kot moških, obstaja v okviru Katoliške Cerkve. Večinoma so organizirani na način skupnega sobivanja, dela in molitve. Za vstop v katerikoli cerkveni red mora menih ali redovnica dokazati svojo pripravljenost na različne načine, predvsem pa mora prestati preizkusno dobo, ki od reda do reda traja različno dolgo. Leta 1997 je papež Janez Pavel II, Svečnico, oziroma praznik Jezusovega darovanja v templju, ta dan razglasil tudi za Dan posvečenega življenja. V oddaji Sledi Večnosti bo beseda tekla o vlogi redovništva v današnjem svetu. Gosta oddaje bosta uršulinka s. Božena Kutnar in frančiškan p. Jernej Kurinčič. Pogovor vodi Marko Rozman.


26.01.2014

Ali je Sveto pismo še aktualno?

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini in je prevedena v več kot 2.400 jezikov. V slovenščino je bila prevedena sedemkrat, osmi prevod je v nastajanju. Ima velik pomen za današnjo kulturo in omogoča branje iz različnih zornih kotov, verskega, literarnega ali zgodovinskega. Številni veliki duhovi umetnosti so v Svetem pismu iskali vir navdiha, za druge pa je knjiga dolga stoletja pomenila edino moralno in etično avtoriteto. Ob nedelji Svetega pisma nas bo zanimalo, ali »knjiga knjig« še nagovarja sodobnega človeka.


19.01.2014

Ekumenizem danes

V dobi globalizacije in sekularizacije se med kristjani postavlja vprašanje, kako preseči zgodovinsko razdeljenost Cerkva, da bi v 21. stoletju pričevali z medsebojno edinostjo. Že nekaj desetletij potekajo intenzivni pogovori med ločenimi Cerkvami. Gibanje za edinost kristjanov se imenuje ekumensko gibanje in ima svoje korenine v začetku 20. stoletja ko je bila v Edinburghu na Škotskem misijonska konferenca protestantskih cerkva, ki velja za zametek sodobnega ekumenizma. Ob tednu za edinost kristjanov, bomo spregovorili o nekaterih odprtih vprašanjih na področju ekumenizma.


19.01.2014

Ekumenizem danes

V dobi globalizacije in sekularizacije se med kristjani postavlja vprašanje, kako preseči zgodovinsko razdeljenost Cerkva, da bi v 21. stoletju pričevali z medsebojno edinostjo. Že nekaj desetletij potekajo intenzivni pogovori med ločenimi Cerkvami. Gibanje za edinost kristjanov se imenuje ekumensko gibanje in ima svoje korenine v začetku 20. stoletja ko je bila v Edinburghu na Škotskem misijonska konferenca protestantskih cerkva, ki velja za zametek sodobnega ekumenizma. Ob tednu za edinost kristjanov, bomo spregovorili o nekaterih odprtih vprašanjih na področju ekumenizma.


12.01.2014

Nov začetek

Novo leto, nov začetek, pravijo nekateri. Že stare civilizacije in kulture so zimski sončni obrat razumele kot klic k prenovi in očiščenju. Človek se je želel znebiti slabih navad ter stopiti na pot iskanja osebne in družbene blaginje. Tudi danes iščemo srečo na takšen ali drugačen način. Številni se ob koncu leta zavejo, da se bodo morali čemu odreči ali kaj začeti na novo. Najprej so tu čisto vsakdanja eksistencialna vprašanja, kako priti do denarja, zdravja, lepote, telesne kondicije, izobrazbe. Vmes pa se javljajo tudi globlja vprašanja o smislu tega, kar delamo in sploh življenja kot takega. Tudi to bomo verjetno premlevali v temu letu. V oddaji razmišljamo o duhovni poti, ki ji človek sledi v svojem življenju. Tudi ta pot ima svoje začetke, vzpone in padce. Gostje: Alen Novalija iz Pravoslavne cerkve, Sánel Fazlič iz Islamske skupnosti in Matej Pobežin iz Katoliške cerkve.


05.01.2014

Pravoslavna duhovnost

Poleg srbske Pravoslavne cerkve julijanski koledar uporabljajo še v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve pa so sprejele nov pravoslavni koledar, ki je enak gregorijanskemu in zato božič praznujejo skupaj s katoliškimi in protestantskimi kristjani. V oddaji Sledi večnosti bomo v pesmi in besedi odstiramo značilnosti pravoslavne liturgije in duhovnosti.


29.12.2013

Obdarovanje

Nekateri trgovci v mesecu decembru opravijo kar polovico vsega letnega prometa. Takšna in drugačna darila pridno polnijo blagajne. Je pa ta čas tudi priložnost, da se vprašamo, kakšna darila si sploh želimo. Kaj sploh je dar? Ali znamo biti hvaležni za stvari, in ne nazadnje za življenje? Gosta oddaje sta magister teologije in dr. znanosti s področja literarnih ved p. Karel Gržan ter generalni tajnik svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.


22.12.2013

Bog kot otrok

»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog …« Uvodne besede Janezovega evangelija govorijo o tem, da se je večni Logos učlovečil in prišel med ljudi. Kakšen pomen in simbolika se skriva v poročilu, da je Bog postal otrok? Na vprašanje odgovarjata: dr. Andreja Poljanec in Peter Pučnik.


15.12.2013

Papež Frančišek

Papež Frančišek je po najnovejših raziskavah trenutno najbolj priljubljena osebnost na svetovnem spletu. S svojimi pogumnimi izjavami in radikalnimi spremembami vsak teden znova preseneča svetovno javnost. Zdi se, da na vrhu Katoliške cerkve poteka kopernikanski preobrat. Frančišek ne govori o pravilih, dogmah in morali, ampak o sočutju, odprtosti in ljubezni do vsakega človeka. Ne predstavlja se kot papež, ampak zgolj kot rimski škof, kar je pomembno sporočilo tako za prihodnost vodenja cerkve kot tudi za ekumenski dialog. Gre v ozadju le všečne medijske poteze, ali pa je Frančišek resnični novi veliki reformator? Katere konkretne spremembe lahko še pričakujemo? Lahko res en sam človek očisti usedline, ki so se nabrale v stoletjih? O tem mag. Branko Cestnik ter družbeni analitik in kolumnist dr. Aleš Maver.


08.12.2013

Upanje je...

Dum spiro, spero! Dokler diham upam, so zapisali stari Latinci. Danes se zdi, da marsikdo sicer diha in živi, nima pa več upanja. Izguba službe, ločitev, bolezen, osamljenost in druge stiske postanejo pretežko breme. Nekateri zato vržejo puško v koruzo in – kot pravijo zase – le še životarijo. Zadnji mesec v letu, kljub mrazu, s seboj prinaša toplino in veselje. Čeprav Jezusovo rojstvo že nekaj časa ni več osrednja točka praznikov, vsi – bolj ali manj – vendarle pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, nekaj lepega, nekaj čarobnega. Toda še preden ugasnejo kristalne luči in se dvigne praznični zastor, se rado zgodi, da se na oder našega življenja spusti megla in zabriše robove poti prihodnosti. Toda stari Latinci so nedvoumni: Dum spiro spero, dokler diham upam. Kaj je torej upanje? Je res nekaj neugasljivega? K čemu nas odpira? Lahko upamo, da se s smrtjo naše življenje ne konča? Na vprašanja odgovarjata, filozof in teolog dr. Edvard Kovač ter filozof dr. Lenart Škof.


01.12.2013

Geza Filo

Prižgana sveča na venčku naznanja prvo adventno nedeljo s katero se – v ljudskem in cerkvenem koledarju – začenja adventni čas. V novo obdobje s 1. decembrom vstopa tudi Evangeličanska Cerkev v Sloveniji. Novi škof Geza Filo nam bo povedal katere bodo njegove prioritete pri vodenju.


24.11.2013

Kaj je čas?

Pred kratkim so astronomi, s pomočjo Hubblovega teleskopa, odkrili od zemlje najbolj oddaljeno galaksijo. Razdalja znaša nepredstavljivih 13 milijard svetlobnih let. Svetloba, ki potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo za pot od sonca do zemlje potrebuje 8 minut. Že opazovanje sonca je tako v resnici posnetek, vse kar vidimo preko našega osončja pa je dejansko staro že več milijonov svetlobnih let. Pogled v vesolje nam tako odpira vprašanje, kaj sploh je čas? Ali v resnici obstaja ali pa je to zgolj naša iluzija? Kako čas razumejo religijska izročila? O času razmišljata: sociolog in religiolog dr. Igor Škamperle ter filozof in teolog dr. Robert Petkovšek.


17.11.2013

Kaj je duhovnost?

S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta: od najmanjših delcev atoma, skrivnostnega delovanja človeškega organizma, pa vse do nedoumljivih razsežnosti vesolja. Ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Na vprašanje, kaj pravzaprav je duhovnost? odgovarjata: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog Igor Bahovec.


Stran 29 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov