Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov