Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.

Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada  za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska  dela s področja  slovenskega izseljenstva in zamejstva.  Letos je na področju izseljenske tematike  s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so  štiri nagrade.

Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom  Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage  prejela Irena Markovič iz Maribora.

“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.

 Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.

“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”

Tretjo nagrado  je za  svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.

“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško.  Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja.  Kot Slovenec  je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko.  Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”

Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela  Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.

“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”

 

V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu.   Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.