Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov