Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.
Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Letos je na področju izseljenske tematike s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so štiri nagrade.
Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage prejela Irena Markovič iz Maribora.
“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.
Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.
“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”
Tretjo nagrado je za svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.
“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško. Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja. Kot Slovenec je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko. Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”
Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.
“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”
V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu. Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Neveljaven email naslov