Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

29.05.2015


Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.

Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada  za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska  dela s področja  slovenskega izseljenstva in zamejstva.  Letos je na področju izseljenske tematike  s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so  štiri nagrade.

dr. Irena Markovič

foto: M.D.

 

Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom  Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage  prejela Irena Markovič iz Maribora.

“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.

 

 Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.

Iris Koleša

foto: M.D.

“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”

 

dr. Aleksandra Gačič.

foto: M.D.

Tretjo nagrado  je za  svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.

“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško.  Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja.  Kot Slovenec  je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko.  Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”

 

 

Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela  Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.

Nataša Vukajlovič

foto: M.D.

 

“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”

 

 

 

 

 

Nagrajenke 13. nagradnega natečaja Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu.

foto: M.D.

 

V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu.   Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.

 


Slovencem po svetu

873 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

29.05.2015


Osrednjo pozornost smo tokrat namenili nagrajenkam letošnjega nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu. Predstavile so svoja raziskovalna dela, povezana s Slovenci in slovenstvom v svetu.

Sredi zadnjega majskega tedna so v Vili Podrožnik v Ljubljani slovesno razglasili nagrajence 13. Nagradnega natečaja Urada  za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska ,magistrska in doktorska  dela s področja  slovenskega izseljenstva in zamejstva.  Letos je na področju izseljenske tematike  s svojimi deli sodelovalo 9 avtorjev, podelili pa so  štiri nagrade.

dr. Irena Markovič

foto: M.D.

 

Prvo nagrado je za svojo doktorsko delo z naslovom  Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage  prejela Irena Markovič iz Maribora.

“Tisto kar je bistvo je proces akulturacije med severnoameriškimi Indijanci, kar je pomembno je to, da se je naučil njihovega jezika. Se pravi, da je tri leta študiral otavščino in napisal molitvenik v otavščini, kasneje je napisal tudi čipvejsko in otavsko slovnico”.

 

 Iris Koleša iz Celja je prejela drugo nagrado za svoje magistrsko delo, v katerem je raziskovala na kakšen način in s kakšnimi strategijami je lahko diaspora orodje prenosa znanja na državo izvora. Predvsem gre tukaj za vprašanje večje gospodarske rasti in razvoja matične države z aktivno vključenostjo izseljencev.

Iris Koleša

foto: M.D.

“Ideja izhaja v bistvu iz lastne izkušnje zdomstva. Jaz sem eno leto delala v Bruslju na različnih predstavništvih , od veleposlaništva do Evropskega parlamenta, in tam sem opažala, da v bistvu na nek način bolj čutim narodno zavest v tujini. Zanimalo me je, na kak način države te stvari izkorišča v odnosu do izseljencev.”

 

dr. Aleksandra Gačič.

foto: M.D.

Tretjo nagrado  je za  svoje doktorsko delo prejela Aleksandra Gačič, ki je raziskovala življenjsko zgodbo doktorja Bogumila Vošnjaka, slovenskega politika in diplomata. Kot je zapisala v uvodu v svojo raziskavo, si je kot zgodovinarka od nekdaj želela napisati biografijo zgodovinske osebnosti.

“Delo, s katerim sem se ukvarjala je bilo kar obsežno in zahtevno. Bogumil Vošnjak zato, ker prihajam iz Šaleške doline, kasneje sem se preselila v Laško.  Bogumil Vošnjak je ena najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, vsaj začetka 20. stoletja.  Kot Slovenec  je odpotoval v tujino, se boril za slovenski narod, predvsem za Primorsko.  Je podpisnik Krfske deklaracije, predstavnik Jugoslovanskega odbora, kasneje nagrajen kot generalni sekretar na Pariški mirovni konferenci,…”

 

 

Letos so na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu podelili tudi posebno nagrado za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija, ki jo je prejela  Nataša Vukajlovič. Obravnavala je slovensko diasporo v Srbiji.

Nataša Vukajlovič

foto: M.D.

 

“Na to tematiko me je predvsem napeljal stik, ki sem ga navezala s Slovenci v Srbiji oziroma v Vojvodini preko sorodnikov, ki jih imam tam. Bila sem na počitnicah, izvedela sem nekaj o tem in me je začelo zanimati.”

 

 

 

 

 

Nagrajenke 13. nagradnega natečaja Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu.

foto: M.D.

 

V oddaji lahko prisluhnete tudi slovenskemu rojaku Tonetu Lenclu , ki že več kot 45 let živi v Švici, kjer je že od začetka tudi aktivno povezan s slovensko skupnostjo in slovenskim društvom Triglav, ki deluje v Zürichu.   Na kratko smo se ustavili še pri rojakih v Parizu, kjer se dejavno pripravljajo na letošnjo tradicionalno prireditev Shod pariških Slovencev.

 


23.12.2022

Božična praznovanja po svetu in nogometni navdušenci v Argentini

Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.


16.12.2022

Repatriacija iz Venezuele, praznična druženja in glasbena romantika

Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.


09.12.2022

Dnevi slovenskega filma v Beogradu

V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.


02.12.2022

Dr. Jure Leskovec: Problematika izseljenstva je tudi problematika kroženja znanja

V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.


25.11.2022

Oddaja Slovencem po svetu praznuje 70 let!

Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.


25.11.2022

Mozaik življenj okoli pol milijona rojakov na tujem

Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)


25.11.2022

»Vaš program skrbi za to, da imajo slovenski izseljenci stik z živim jezikom«

Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.


25.11.2022

70. rojstni dan oddaje Slovencem po svetu

Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.


18.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


11.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


04.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


21.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


14.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


07.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


30.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


23.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


16.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


09.09.2022

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon o prioritetah dela na področju Slovencev po svetu

V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.


02.09.2022

Prvi šolski dan, francoski policist in konji kasači

Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.


26.08.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov