Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.
Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.
Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.
Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.
V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.
V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.
V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.
V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.
V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.
Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.
V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.
Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.
Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.
Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.
Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov