Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov