Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov