Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli bomo v Maroku, govorili pa bomo o raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem. Naša gostja bo Katja Žvan Elliot, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Sledila bo zgodba agronoma dr. Pabla Hirscheggerja in njegove žene Jimene Amoros, ki je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. V Vršču se bo jutri začelo tekmovanje v peki potice, ki ga organizira društvo Kula. Kako bo dišalo je v pogovoru s Snežko Vidergar odkrivala Lili Brunec.
Doktorica Katja Žvan Elliot je Slovenka po svetu že 14 let, od tega zadnjih nekaj v Maroku. Tam dela na Univerzi v mestu Ifrán, v Srednjem Atlasu. Septembra lansko leto je na podlagi svojih raziskovanj maroške družbe, pri čemer se predvsem posveča položaju žensk v njej, izdala knjigo »Modernizing patriarchy«- modernizirajoča patriarhija, o politiki ženskih pravic v tej državi. O raziskovanju, življenju v tujini, vzgoji otroka v maroški družbi in še čem je Katja Žvan Elliot spregovorila za našo oddajo. V Maroko jo je poklicala Mojca Delač.
Dr. Pablo Hirschegger in njegova žena Jimena Amoros živita v Argentini. Pablo je doktor agronomije v francosko – ameriški semenski hiši, ukvarja se z novimi vrstami zelenjave. Jimena se ukvarja z distribucijo vina iz Argentine v ZDA. Njuna zgodba je prepletena s slovenskimi koreninami in jezikom, ki ga on govori že od mladih nog, ona pa se ga je naučila. Kar ne bi bilo tako zelo nenavadno, če bi Jimena imela slovenske prednike. Pa jih nima. Se pa svojih prednikov in njihovih pripovedi spominja dr. Pablo Hirschegger.
Slovenske rojake na območju Vršca v Srbiji že 12 let združuje slovensko društvo Kula. V okviru društva je v ospredju predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in slovenskih tradicij. In prav med slednje sodi tradicionalno tekmovalno Srečanje v pripravi slovenske potice, ki ga društvo Kula pripravlja že več let. Udeležba slovenskih rojakov, ki pripravijo slastne slovenske potice, je vedno številna, potice pa seveda slastne. Tokrat bo tekmovanje v pripravi slovenske potice potekalo jutri, v soboto v Vršcu, Lili Brunec pa se je pogovarjala s podpredsednico društva Kula Snežko Vidergar. Ob prijetnih vonjavah tradicionalne jedi je gostja najprej razložila, od kod pobuda za tovrstna srečanja:
Še nekaj kratkih novic:
Fundacija Rudi Šeligo skladno s svojim programom objavlja razpis za sofinanciranje bivanja in ustvarjanja v stanovanjski rezidenci v Ljubljani. Rezidenca, ki se nahaja v središču Ljubljane v znamenitem objektu Kozolec, je namenjena izseljenim Slovencem ali tudi njihovim potomcem z uspešno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, ki so bili primorani zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki bo s svojo vsebino izražal dejstvo, da slovenska kultura med izseljenci predstavlja temeljno in identifikacijsko vez z matično državo. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani fundacije www.rudiseligo.si in preko e-mailu info@rudiseligo.com.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 14 natečajev je prispelo skupno 225 nalog, nagrajenih pa je bilo 85. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Več informacij najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Mesarija Williama Ažmana iz Ohia je slavna, odkar astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams njihovo kranjsko klobaso ponesla v vesolje, tokrat pa je znova zmagala na 13. festivalu slovenske klobase v Clevelandu. Prireditve na leta 1939 ustanovljeni farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), ki jo je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke v Kirtlandu, se je udeležilo okrog 1.200 ljudi, ki so se veselili dobre hrane in glasbe desetih orkestrov polke in skupaj 60 glasbenikov. Med njimi je bil tudi kralj kanadske polke Walter Ostanek. Eden od glavnih organizatorjev prireditve Joe Valenčič, ki tudi vodi Muzej in dvorano slavnih polke, je dejal, da je slovenska (kranjska) klobasa oziroma njen recept prišel v Ohio konec 19. stoletja s slovenskimi priseljenci.
Podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič je v Clevelandu po več letih uspel dokončati svoj tri milijone vreden projekt mikropivovarne, vendar pa v njej ne bodo proizvajali in točili piva po receptu iz Laškega, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor je namreč padel v vodo, potem ko je pivovarno Laško prevzel Heineken. Mušič bo pivovarno z restavracijo, vrtom in barom uradno odprl v soboto v času nemškega praznika pitja piva Oktoberfest. Za zdaj ima na voljo šest vrst točenega piva, poleg tega pa ponuja še hrano iz evropsko navdahnjene kuhinje.
V beograjskem Centru za grafiko in vizualne raziskave bodo od 20. septembra gostili razstavo Preprosto, zabavno in nevarno, na kateri bo predstavljena produkcija iz grafičnih ateljejev Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) zadnjih let. Na ogled bosta grafična mapa Mladena Stropnika Beć in serija grafik tandema Small but dangers Thin Line.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov