Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov