Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov