Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prirejamo večer z naslovom Velika panonska muzika. Odvijal se bo v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in video prenosom tu – na spletni strani in tudi na naši Facebook strani.
Beseda in pesem bosta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki bo s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se bo razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso).
Usode življenj svojih protagonistov pa bodo iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen bo orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh bo pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš bo izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se bo dotaknil posameznika v mestu-varašu v drugi svetovni vojni.
Panonska kultura ostaja izvirna in samosvoja ter izraža globino prekmurske düše
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo priredili večer z naslovom Velika panonska muzika. Potekal je v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in videoprenosom tu, na spletni strani in tudi na naši Facebook strani.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki je s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso).
Usode življenj svojih protagonistov so iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen je orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh je pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš je izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se je dotaknil posameznika v mestu –varašu v drugi svetovni vojni.
335 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prirejamo večer z naslovom Velika panonska muzika. Odvijal se bo v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in video prenosom tu – na spletni strani in tudi na naši Facebook strani.
Beseda in pesem bosta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki bo s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se bo razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso).
Usode življenj svojih protagonistov pa bodo iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen bo orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh bo pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš bo izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se bo dotaknil posameznika v mestu-varašu v drugi svetovni vojni.
Panonska kultura ostaja izvirna in samosvoja ter izraža globino prekmurske düše
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo priredili večer z naslovom Velika panonska muzika. Potekal je v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in videoprenosom tu, na spletni strani in tudi na naši Facebook strani.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki je s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso).
Usode življenj svojih protagonistov so iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen je orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh je pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš je izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se je dotaknil posameznika v mestu –varašu v drugi svetovni vojni.
»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Srednjeevropsko dediščino segajočo v naš ožji prostor – tako ljudsko kot umetno – zaznamuje katolištvo. V ljudski duhovnosti se je skozi navade, ki jih je usmerjala pripadnost rimokatoliški cerkvi, razvila samosvoja, preprosta ustvarjalnost in kot taka živi zunaj cerkva. Čas od Pepelnice do Velike noči je po duhovnem sporočilu dramatičen. Ta izraz izpričujejo tudi stare ljudske pesmi, ki se danes še zelo redko slišijo. Med njimi je tudi Zlati očenaš oz. “slovenski ljudski pasijon,” kot je to apokrifno molitev poimenovala raziskovalka Zmaga Kumer. Ljudska duhovnost v izrazu dramaturškega loka od pepelnične srede do bele nedelje, bo predstavljena v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov