Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca.
Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi.
V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...
335 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca.
Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi.
V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...
»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Srednjeevropsko dediščino segajočo v naš ožji prostor – tako ljudsko kot umetno – zaznamuje katolištvo. V ljudski duhovnosti se je skozi navade, ki jih je usmerjala pripadnost rimokatoliški cerkvi, razvila samosvoja, preprosta ustvarjalnost in kot taka živi zunaj cerkva. Čas od Pepelnice do Velike noči je po duhovnem sporočilu dramatičen. Ta izraz izpričujejo tudi stare ljudske pesmi, ki se danes še zelo redko slišijo. Med njimi je tudi Zlati očenaš oz. “slovenski ljudski pasijon,” kot je to apokrifno molitev poimenovala raziskovalka Zmaga Kumer. Ljudska duhovnost v izrazu dramaturškega loka od pepelnične srede do bele nedelje, bo predstavljena v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov