Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Groteskna mojstrovina, ki z ironijo in dvoumnostjo resno jemlje humorno, komično pa smrtno resno.
Edina opera Györgya Ligetija, Veliki makaber, je nastala po istoimenski baladi Michela de Ghelderoda, libreto pa sta napisala skladatelj in Michael Meschke. Literarna predloga je bila skladatelju zelo všeč, zlasti zaradi lucidnih asociacij, ironičnosti, grotesknosti, obscenosti in nadrealističnih elementov. Napisal je opero o smrti, vendar kot farso, ki temelji na tradicionalnem srednjeveškem izročilu mrtvaškega plesa. Edini, ki v operi umre, je v resnici smrt sama. V Ghelderodovem besedilu je našel idealno mešanico bizarnosti, obešenjaškega humorja in komičnosti. Zgodba je preprosta, vendar vseobsegajoča človeško življenje od spočetja do smrti, popestrita ga spolnost in politika in Ligeti ob tem izpoveduje svoja doživetja. Dogaja se v opustošeni, vendar brezskrbni in sicer uspešni kneževini Breugelland v katerem koli stoletju. Opera je razdeljena na štiri prizore, po dva v posameznem dejanju.
Pojejo: Georg Nigl (Nekrocar), Gerhard Siegel (Piet de Pot), Wolfgang Bankl (Astradamors), Marina Prudenska (Meskalina), Maria Nazarova (Amanda), Isabel Signoret (Amando), Sarah Aristidou (Gepopo in Venera), Andrew Watts (Go-Go), Daniel Jenz (Beli minister), Hans Peter Kammerer (Črni minister), Jusung Gabriel Park (Ruffiak), Jack Lee (Šobiak) in Nikita Ivasečko (Šabernak). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Pablo Heras-Casado.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Groteskna mojstrovina, ki z ironijo in dvoumnostjo resno jemlje humorno, komično pa smrtno resno.
Edina opera Györgya Ligetija, Veliki makaber, je nastala po istoimenski baladi Michela de Ghelderoda, libreto pa sta napisala skladatelj in Michael Meschke. Literarna predloga je bila skladatelju zelo všeč, zlasti zaradi lucidnih asociacij, ironičnosti, grotesknosti, obscenosti in nadrealističnih elementov. Napisal je opero o smrti, vendar kot farso, ki temelji na tradicionalnem srednjeveškem izročilu mrtvaškega plesa. Edini, ki v operi umre, je v resnici smrt sama. V Ghelderodovem besedilu je našel idealno mešanico bizarnosti, obešenjaškega humorja in komičnosti. Zgodba je preprosta, vendar vseobsegajoča človeško življenje od spočetja do smrti, popestrita ga spolnost in politika in Ligeti ob tem izpoveduje svoja doživetja. Dogaja se v opustošeni, vendar brezskrbni in sicer uspešni kneževini Breugelland v katerem koli stoletju. Opera je razdeljena na štiri prizore, po dva v posameznem dejanju.
Pojejo: Georg Nigl (Nekrocar), Gerhard Siegel (Piet de Pot), Wolfgang Bankl (Astradamors), Marina Prudenska (Meskalina), Maria Nazarova (Amanda), Isabel Signoret (Amando), Sarah Aristidou (Gepopo in Venera), Andrew Watts (Go-Go), Daniel Jenz (Beli minister), Hans Peter Kammerer (Črni minister), Jusung Gabriel Park (Ruffiak), Jack Lee (Šobiak) in Nikita Ivasečko (Šabernak). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Pablo Heras-Casado.
To Verdijevo opero je navdihnil resničen dogodek z enakim imenom. Giuseppe Verdi je vztrajal, da mora libreto napisati sloviti pisec Eugène Scribe, ki je dobro razumel potrebe francoske vélike opere. Toda namesto da bi napisal nov libreto, je Scribe le otresel prah s tistega, ki ga je sprva napisal za Donizettija, vendar je ta umrl, preden je delo dokončal; gre za opero Vojvoda Alba. Scribe je spremenil prizorišče in imena oseb, se malce poigral z vsebino, dodal naslov Sicilijanske večernice in ga izročil skladatelju. Krstna izvedba v Parizu v francoščini je doživela velikanski uspeh, toda danes bomo slišali bolj znano različico te opere v italijanščini. Peli bodo: Rachel Willis-Sørensen (Helena), John Osborn (Arrigo), Igor Golovatenko (Monforte), Erwin Schrott (Procida), Simonas Strazdas (lord Béthune), Hans-Peter Kammerer (grof Vaudémont), Norbert Ernst (Danieli), Michael Arivony (Roberto), Ted Black (Tebaldo) in Szilvia Vörös (Ninette). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Carlo Rizzi.
To Verdijevo opero je navdihnil resničen dogodek z enakim imenom.
Delo se ne konča s smrtjo najpomembnejšega lika, ampak s srečno združitvijo zaljubljencev.
Zgodba o žalosti in žalujočih, o srečanju dveh, ki se imata rada.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov