Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.
Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Neveljaven email naslov