Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


24.07.2017

Sotočja 24.7.2017

Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


17.07.2017

Sotočja 17.7.2017

Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.


10.07.2017

Sotočja 10.7.2017

O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.


03.07.2017

Sotočja 3.7.2017

Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.


26.06.2017

Sotočja 26.6.2017

S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.


19.06.2017

Sotočja 19.6.2017

Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.


12.06.2017

Sotočja 12.6.2017

Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.


05.06.2017

Sotočja 5.6.2017

Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!


29.05.2017

Sotočja 29.5.2017

Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.


22.05.2017

Sotočja 22.5.2017

V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.


15.05.2017

Sotočja 15. 5.2017

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


08.05.2017

Sotočja 8.5.2017

Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.


01.05.2017

Sotočja 1.5.2017

»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.


24.04.2017

Sotočja 24.4.2017

Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.


17.04.2017

Sotočja 17.4.2017

Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite


10.04.2017

Sotočja, 10.04.2017

S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!


03.04.2017

Sotočja 3.4 2017

S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.


27.03.2017

Sotočja 27.03.2017

Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!


20.03.2017

Sotočja 20.3.2017

Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!


13.03.2017

Sotočja 13.3.2017

Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


Stran 18 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov