Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku
Brez medijev te ni!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:
»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«
24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.
Uspešna slovenska “zamejska” gledališča
V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:
»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«
Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.
Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.
Olimpijski duh na Linhartovem srečanju
Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):
»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«
Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:
»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«
Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.
Opera za tri groše – vedno aktualna
Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.
»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«
Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:
»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«
Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.
Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku
Brez medijev te ni!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:
»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«
24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.
Uspešna slovenska “zamejska” gledališča
V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:
»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«
Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.
Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.
Olimpijski duh na Linhartovem srečanju
Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):
»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«
Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:
»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«
Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.
Opera za tri groše – vedno aktualna
Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.
»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«
Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:
»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«
Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.
Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.
Prisluhnite oddaji!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Neveljaven email naslov