Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov