Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk

Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja

Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.

Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:

»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«

Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.

Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:

»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«

Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.

Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:

»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«

Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.

Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi

Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.

»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«

Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.

»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«

Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.

»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«

Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:

»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«

Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.

Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.

Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe

Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.

Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.