Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov