Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk
Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja
Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.
Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:
»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«
Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.
Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:
»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«
Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.
Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:
»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«
Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.
Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi
Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.
»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«
Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.
»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«
Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.
»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«
Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:
»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«
Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.
Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.
Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe
Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.
Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Neveljaven email naslov