Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!