Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


08.03.2021

Boj za enakopravnost ni nikoli končan

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!


01.03.2021

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.


22.02.2021

Ni enostavno, je pa nujno

Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.


15.02.2021

Boj za pravice manjšine ni nikoli končan

Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.


08.02.2021

Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!


01.02.2021

Težki časi zahtevajo odgovorne politike

Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.


25.01.2021

'Na provokacije ne nasedamo'

Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!


18.01.2021

'Največja težava je negotovost'

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!


11.01.2021

'Noben veter ni dovolj ugoden za mornarja, ki ne pozna svojega cilja'

Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!


04.01.2021

Izzivov ne manjka, zato pogumno naprej

Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


28.12.2020

Kar svet potrebuje zdaj, je ljubezen

Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.


21.12.2020

Nimajo vse zgodbe srečnega konca

Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka


14.12.2020

Poglej, človek!

Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!


07.12.2020

Virtualnost je nova realnost

Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.


30.11.2020

'Naši bralci nam stojijo ob strani in nas podpirajo'

Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.


23.11.2020

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.


16.11.2020

Covid-19 je življenje postavil na glavo, ampak skupaj zmoremo

Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.


09.11.2020

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!


09.11.2020

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!


02.11.2020

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov