Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


26.10.2020

Meje naj ostanejo odprte

Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!


19.10.2020

Kako uspešna bo parlamentarna diplomacija

Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!


12.10.2020

Zgodovinsko opravičilo

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite


05.10.2020

Za drugačno prihodnost

Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!


28.09.2020

Večplastnost spomina in v prihodnost usmerjena praznovanja

70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!


21.09.2020

Naše vse je upor

Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!


14.09.2020

Nova šolska (in druga) realnost

Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!


07.09.2020

Bazoviški junaki so simbol boja proti fašizmu

Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.


31.08.2020

"Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne."

Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


24.08.2020

»Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec«

Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.


17.08.2020

Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.08.2020

Tarče sovražnega govora tudi rojaki v sosednjih državah

Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.


03.08.2020

Dnevi jeze in dnevi veselja

Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.


27.07.2020

'Naša naloga je ponuditi nekaj čvrstega'

S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?


20.07.2020

Kako polne bodo slovenske kašče v sosednjih državah

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!


06.07.2020

Pokončno naprej!

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


15.06.2020

'Turizem in kultura sta neločjivo povezana'

O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov