Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov