Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Neveljaven email naslov