Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 11.4.2016

11.04.2016


Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev

Za repolitizacijo koroških Slovencev

Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.

“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”

Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.

Na mladih prihodnost….

Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.

Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.

Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.

“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”

Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.

“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”

Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.

“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”

Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.

Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.

Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive.  Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.

Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.

“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”

Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:

“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”

‘Prosimo za razumevanje!’

Poročanje o  težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.

Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite  in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….

“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”

Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.

Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.

Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.

Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?

Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.

“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”

Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.

Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.

En človek – celo gledališče

Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.

Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.

Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.

Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje  (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).

Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.

 


Sotočja

867 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 11.4.2016

11.04.2016


Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev

Za repolitizacijo koroških Slovencev

Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.

“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”

Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.

Na mladih prihodnost….

Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.

Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.

Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.

“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”

Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.

“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”

Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.

“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”

Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.

Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.

Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive.  Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.

Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.

“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”

Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:

“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”

‘Prosimo za razumevanje!’

Poročanje o  težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.

Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite  in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….

“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”

Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.

Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.

Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.

Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?

Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.

“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”

Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.

Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.

En človek – celo gledališče

Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.

Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.

Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.

Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje  (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).

Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.

 


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


05.02.2018

Sotočja 5. 2. 2018

Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.


29.01.2018

Sotočja 29.1.2018

V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.


22.01.2018

Sotočja 22.1.2018

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja


15.01.2018

Sotočja 15.1.2018

Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.


08.01.2018

Sotočja 8.1. 2018

Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.


01.01.2018

Sotočja 1.1.2018

Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!


25.12.2017

Sotočja 25.12.2017

»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.


18.12.2017

Sotočja 18. 12. 2017

Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.


11.12.2017

Sotočja 11.12.2017

Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.


04.12.2017

Sotočja 4.12.2017

Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.


27.11.2017

Sotočja 27.11.2017

Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.


20.11.2017

Sotočja 20.11.2017

Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov