Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Neveljaven email naslov