Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Neveljaven email naslov