Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov