Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.
S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.
Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Neveljaven email naslov