Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od celovškega dogovora, 70-letnice vnovičnega delovanja slovenskega šolstva v Italiji, srečanja zameljskih učiteljev v Monoštru do slovenskih sledi na Reki
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Mnenja so, kot običajno, različna. Vsi pa se strinjajo, da se je vzdušje izboljšalo, vprašanje dvojezične topografije se je umaknilo iz vsakodnevnih polemik na lokalno raven, kjer so se nekatere občine že odločile za dodatne dvojezične krajevne table. Urejeno je tudi sistemsko financiranje slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del koroške glasbene šole. Redno zaposlitev je dobilo 16 učiteljev, število vpisanih pa se je prepolovilo. Velik problem ostaja financiranje Novic, za katere, se zdi, ni posluha ne v Ljubljani ne na Dunaju, osrednji problem pa je načrtovana šolska reforma, kjer so bile pripombe rojakov, in drugih predstavnikov manjšin, do zdaj preslišane.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je z doseženim v petih letih zadovoljen:
“Bilanca je pozitivna, pot dialoga in sodelovanja pa se je izkazala za pravilno.”
Ne strinja se z očitki odvetnika Rudija Vouka, da se je narodna skupnost depolitizirala, saj imajo koroški Slovenci svoje predstavnike v Socialdemokratski stranki, deželno poslanko Zelenih, župana iz Enotne liste, več socialdemokratskih županov pa govori slovensko.
“Normalizacija je v tem, da smo politični po svetovno nazorskih in strankarsko poličnih opcijah, kar je edino pravilno, ker mi smo del te družbe in ne rabimo paralelnih struktur.”
Vzporedne slovenske strukture, ki jih zagovarja Rudi Vouk, pa Sturm odklanja.
Prav vprašanje izvoljenega slovenskega zastopstva (ali vzporedne slovenske strukture) že vrsto deli predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Medtem ko eni zagovarjajo enotno zastopstvo, se drugi zavzemajo za sodelovanje koroških Slovencev v avstrijskih političnih strankah in prek njih vplivanje tudi na oblikovanje predvsem deželne manjšinske politike.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), katerega član je tudi odvetnih Rudi Vouk, vidi prihodnost koroških Slovencev prav v skupnem zastopstvu, podpredsednik in vodja poslov pri NSKS Nanti Olip pa je kritičen do kompromisnega dogovora, doseženega pred petimi leti. Gre za kompromis, ki je dvojezičnost v deželi okrnil, je prepričan. In kakšna bi bila njegova splošna ocena na lestvici od 1 do 5? Ocena je dvoplastna, pravi v oddaji Sotočja (25.4.2016):
“Vzdušje v deželi je zelo dobro, ljudje sprejemajo narodno skupnost kot sestavni del normalnosti dežele Koroške. Tu sem pri oceni 2. Kar se pa tiče konkretnih dejanj, premikov na pozitivno stran, pa sem pri oceni 4. Na žalost je tako. Ker v nobenem primeru ne presežemo polovice rešitve. In to je v bistvu nezadostno.”
Pri čemer velja, da je 1 najboljša in 5 najslabša ocena.
Deželna poslanka Zelenih Zalka Kuchling, podpredsednica tretje krovne slovenske organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, je z doseženim v petih letih zadovoljna. Strasti so se pomirile, obe narodni skupnosti vse bolj živita v sožitju, odprte zadeve se rešujejo v mirnem ozračju, pravi.
“Nismo več v viharnih časih in to je pomembno. Narodna skupnosti lahko zadiha in deluje. Imamo pa veliko finančno breme, ki ga čuti tudi narodna skupnost.”
Glede depolitizacije pa je prepričana, da se Rudi Vouk moti.
“Politika danes pluje v drugih vodah, kot pa je pred petimi, desetimi leti, kar je lahko tudi nova kvaliteta…. Ne morem govoriti o neki depolitizaciji. Ni pa več tistega spopadanja drug proti drugemu. Če je to depolitizacija, potem jo vsekakor podpiram. Vedno je bila slovenska narodna skupnost žogica v političnih igrah na Koroškem. Mi pa nismo več žogica, mi smo postali partner.”
Da se je vzdušje v deželi izboljšalo se torej strinjajo vsi, tudi predsednik Enotne liste in podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, prepričan tudi, da bi polovičen izplen pri glasbeni šoli ob pomoči zveznih oblasti hitro izboljšali, če bi na Dunaju imeli posluh za to. Izkazalo se je, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih v pogajanjih pred petimi leti niso upoštevali, zato je treba zadeve reševati korak za korakom. V glavah naših sodeželanov se je ogromno spremenilo, pravi Gabriel Hribar:
“Ne smemo pa pozabiti, da je še vedno veliko potencialno takšnih, ki zdaj molčijo, ker je vodstvo na deželni ravni drugače usmerjeno, ampak bi še vedno lahko vsak čas sprožilijo gonjo. In tega se moramo paziti.”
Ravnatelj evropske šole
Pedagog, ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz, predsednik Programskega sveta Novic se z Rudijem Voukom strinja glede depolitizacije koroških Slovencev. Prepričan je, da je slovenska narodna skupost premalo ofenzivna glede poltičnih zahtev, saj veliko tadev še vedno ni rešenih (npr. šolska in predšolska vzgoja, dvojezični vrtci).
“Vedno, ko narodna skupnost previdno formulira kakšno željo, se pojavi argument, saj ste dobili, kar ste želeli in s tem bodite zadovoljni.”
Mladina se je, ugotavlja Danilo Katz, ki tudi sam sodi v mlajšo generacijo rojakov, oddaljila od politike narodne skupnosti, politikov in političnih organizacij. Res se s tem soočajo tudi pri večinskem narodu in gre za splošen pojav, toda za narodno skupnosti je to še posebej boleče, pravi. Prepričan je, da bi morali prav zato spodbuditi mlade, narediti narodno skupnost za njih zanimivo, atraktivno. To pa lahko dosežejo prav z ustrezno formuliranimi političnimi zahtevami. Zdaj se namreč, ugotavlja Danilo Katz, predstavniki koroških Slovencev z Dunaja vedno znova vračajo praznih rok,
Daljše pogovore s predstavniki koroških Slovencev ob peti obletnici podpisa t.i. “celovškega memoranduma” lahko slišite v Sotočjih.
Skupaj z rojaki v Italiji praznujemo 70-letnico vnovičnega delovanja slovenskega šolstva. V šolskem letu 1945-46 je namreč angloameriška zavezniška uprava na Tržaškem in Goriškem znova odprla vrata slovenskih šol in številnim generacijam mladim omogočila izobraževanje v maternem jeziku.
Pomembno obletnico so učenci in dijaki, njihovi učitelji, starši in številni obiskovalci Kulturnega doma v Trstu obeležili na slovesnosti, ki je, ugotavlja Mirjam Muženič, ponudila prijazen poklon preteklosti in obetaven pogled v prihodnost slovenske šole v Italiji. Na proslavi, ki so jo poimenovali Velika zabava, je sodelovalo kar 260 učencev in dijakov 14 šol in pod odlično režisersko roko Romea Grebenška ponudilo sprehod po svoji bogati pevski, plesni in igralski ustvarjalnosti.
V Monoštru smo se pridružili učiteljem iz sosednjih držav, ki so se srečali s kolegi iz Slovenije. Izmenjali so izkušnje in predstavili novosti pri delu. Kakšne, nas zanima v tokratni oddaji.
Tretje največje mesto na Hrvaškem in po ljudskem štetju leta 2011 šteje nekaj manj kot 130.000 prebivalcev. Podatki o prvi naselitvi kraja ob izlivu Rječine v morje segajo v prazgodovino in rimsko obdobje, o čemer pričajo arheološke najdbe. Lega na blagi vzpetini, v varnem morskem zalivu in s številnimi vodnimi izviri je omogočila razvoj luke in trgovine v mestu, ki je razcvet gospodarstva doživelo predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, z razvojem železnice in industrije, pomemben prispevek pa so dali tudi pomembni rojaki, opozarja Marjana Mirković.
Reka ima bogato kulturno in industrijsko dediščino, optimizem, da bo ta naposled ustrezno ovrednotena, pa zbuja predvsem prejeti naziv za Evropsko prestolnico kulture leta 2020.
Za številne obiskovalce je Reka zgolj vmesna postaja poleti, pred vkrcanjem na ladjo ali trajekte. Velja pa si vzeti čas za sprehod po mestu in ogled katere izmed kulturnih ustanov ali seznanitev s pomembnimi rojaki, ki so tako ali drugače zaznamovali njegov razvoj.
Sprehod po Reki je najbolje začeti na tržnici in doživeti njen živahen utrip, v enem izmed množice manjših lokalov se lahko poceni okrepčate in odpravite do bližnjega gledališča, kjer so delovali tudi številni slovenski umetniki. Lahko se sprehodite po priljubljenem reškem pomolu Molo longo, kjer je zasidrana nekdanja Titova ladja Galeb, danes v precej žalostnem stanju. V neposredni bližini tržnice je tudi samo središče Reke, s Korzom in mestnim stolpom, muzejem umetnosti, nekdanjo guvernerjevo palačo s pomorskim in zgodovinskim muzejem, poleg nje je mestni muzej in v neposredni bližini sta še naravoslovni muzej in muzej otroštva, posebej zanimiva za najmlajše. V mestu je tudi več cerkva, osrednja je katedrala sv. Vida, zavetnika Reke, za obiskovalce pa sta zanimivi še utrdba in romarska cerkev na Trsatu, pravi eden izmed reških vodičev v slovenščini, Bojan Šenkinc, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Neveljaven email naslov