Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov