Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Neveljaven email naslov