Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Neveljaven email naslov