Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Financiranje slovenskih zamejskih organizacij, Agraslomak in Prosekar, z Robertom Bavčarjem v Matuljih, pri porabskih malčkih z Majo Mencigar in Natašo Jelenovec in o prehajanju z Majo Haderlap
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Skupaj so do zdaj razdelili nekaj več kot 5,7 milijona evrov, največ – razumljivo – organizacijam rojakov v Italiji in Avstriji.
Pristojni na Uradu pa priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja? Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, je v tokratni oddaji pojasnil Dejan Podgoršek, svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je prvo četrtletje že minilo, slovenske zamejske organizacije denar res že težko pričakujejo. S tem se strinja tudi Podgoršek:
“Zopet se je pokazalo, da je včasih likvidnost, hitrost pomembnejša od višine. Lansko leto smo lovili rok marec/april, letos je bil april/maj, kar je bil že velik problem.”
Zato so, zagotavlja svetovalec ministra na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločeni, da bodo ne glede na usklajenost prihodnje leto denar razdelili do konca marca. Ob tem pa opozarja, da morajo sproti reševati določena odprta in razvojna vprašanja, sanacijske programe in načrtovati reforme, kar se bo nato odrazilo tudi v razpisu za prihodnje leto.
“V času, ko je objavljen razpis, težko za nazaj rešiš tisto, kar si sanacijskega in reformnega zamudil.”
Slovenske zamejske organizacije so tako že pozvali, naj se začnejo pripravljati na prihodnje leto, pojasnjuje Podgoršek:
“Izpeljali bomo celo svet pri predsedniku vlade (svet vlade za Slovence v zamejstvu – o.p.) in že smo poslali dopise zamejskim organizacijam s pozivi, naj nam posredujejo svoje poglede; kje so njihove potrebe, kje so rešitve in kaj pričakujejo od Republike Slovenije. Tako da pripravimo malo dolgoročnejši program Slovenci v zamejstvu 2016 do 2020.”
Kako pa je s pomočjo slovenskim zamejskim tiskanim medijem, predvsem goriškemu tedniku Novi glas in tedniku koroških Slovencev Novice, ki so v velikih finančnih težavah? So mediji še prioriteta Urada?
“Absolutno! Toda, argument, da so medij prioriteta, dajte zato več denarja, na dolgi rok ne zdrži. To je pesek v oči.”
Podgoršek razume težave zamejskih medijev, ki imajo velike fiksne stroške, enake kot komercialni tiskani mediji, tržno pa so zaradi majhne naklade nezanimivi za oglaševalce, stroški tiskarne so običajno še višji kot pri višjih nakladah, mediji pa ob tem potrebujejo pa določeno število novinarjev, ki pišejo članke. Razume tudi, da rabijo subvencije. Zato podpirajo načrte, da se to vprašanje uredi v sistemskih zakonih držav, kjer slovenska skupnost živi (Italija in Avstriji). Obeti so dobri, je prepričan Podgoršek, priznava pa, da dokončne sistemske ureditve verjetno še ne bo kmalu, medtem pa lahko tako Novi glas kot Novice propadeta. In zato Slovenija pomaga, pravi, letos so tako za Novi glas kot za Novice namenili približno enak znesek kot lani.
Letošnje leto bo, ob tem opozarja Podgoršek, ključno za zamejske medije. Ni pa opaziti pripravljenosti za poseben medijski zamejski sklad, niti na samem Uradu, sodeč po povedanem. Zakonodaja, ki določa financiranje zgolj prek javnega razpisa, tega namreč ne omogoča, pravi ministrov svetovalec Dejan Podgoršek, in dodaja, da bi rabili tudi sklad za investicijsko vzdrževanje. Učinkovite in skorajšnje rešitve za medije torej ni pričakovati.
Daljšemu pogovoru o financiranju slovenskih zamejskih organizacij in medijev lahko prisluhnete v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo Agraslomak – slovensko manjšinsko kmetijsko koordinacijo.
Občina Matulji obsega območje ob meji s Slovenijo in tamkajšnje prebivalstvo je tako ali drugače nasploh precej povezano s kraji v Sloveniji. Veliko rojakov je v Matulje, predvsem po drugi svetovni vojni, pripeljala zaposlitev na železnici, ki je bila v nekdanji skupni državi pod pristojnostjo Slovenije. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) tu živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, zanimivo pa je, da je slovenščino kot materni jezik navedlo več ljudi (252). Veliko rojakov s tega območja že dolgo deluje tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je na lanskih manjšinskih volitvah predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih.
Nedavno so v Matuljih potekale tudi predčasne lokalne volitve in prihodnji teden občino čaka sprejem proračuna, v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za dejavnost tamkajšnjih svetov, srbske in slovenske narodne manjšine. To je bil dodatni razlog za prvo sejo slovenskega sveta, ki želi najprej povezati rojake in se zavzeti, da bi učenje slovenščine – poleg osnovne šole v Matuljih -, potekalo tudi drugod, pravi predsednik Robert Bavčar.
Maja Haderlap, uveljavljena literatka in verjetno ta hip v Sloveniji ena najbolj znanih rojakinj z avstrijske Koroške, je minuli teden v Ljubljani predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje, ki jo je tako kot Angela pozabe iz nemščine prevedel Štefan Vevar. Odlično prevedel, saj se je avtorica, kot je povedala tudi na predstavitvi, ko je brala prevedene pesmi, počutila kot slovenska pesnica.
Dolgo prehajanje sicer pripoveduje o prehajanjih meja – fizičnih in jezikovnih, v zgodovino in mitologijo, iz deklice v žensko. Prav z mejami je Maja Haderlap odraščala in jih vedno prehajala, zdaj pa je začela tudi osvajati prostore. In to počne, sodeč po nagradah, ki jih prejema, zelo uspešno.
Kakšen pa je trenutni prostor na avstrijskem Koroškem, kako je s slovensko narodno skupnost, ki se, kot pravi Maja Haderlap razblinja in ostajajo samo še močni posamezniki in posameznice? Jezik mora biti del življenja, saj je živ organizem, pravi avtorica, ki ugotavlja, da se je slovenstvo preselilo o njeno notranjo topografijo.
Pesniška zbirka je začela nastajati že v času pisanja romana Angel pozabe, s katerim je avtorica približala zgodovino koroških Slovencev nemško govoreči publiki in dobila bila večkrat nagrajena, hkrati pa je bila deležna tudi nekaj zelo ostrih kritik iz vrst predstavnikov narodne skupnosti. So pesmi tudi odgovor na polemike, ki jih je sprožil Angel pozabe?
Odgovor Maje Haderlap lahko slišite v tokratni oddaji.
Odpravili pa smo se tudi v porabske vrtce, kjer vzgojiteljicam pri slovenskem jeziku pomagata pedagoški svetovalki iz Slovenije. Otroci so ju sprejeli z navdušenjem. Kako se učijo, pa lahko slišite v reportaži, ki jo je posnela Silva Eöry
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Neveljaven email naslov