Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Neveljaven email naslov