Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


Sotočja

878 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


05.07.2021

Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.


28.06.2021

Več pozornosti in več sodelovanja

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


21.06.2021

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.


14.06.2021

Poletje je tu!

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.


07.06.2021

Z odprtimi vrati proti predsodkom

Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.


31.05.2021

Dobro delo, veliki dosežki in pomembne nagrade

Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!


24.05.2021

Pozornost ne škodi

Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?


17.05.2021

Korak za korakom do svojih pravic

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?


10.05.2021

Kulturno življenje se vrača - postopoma in previdno

Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.


03.05.2021

Maj je tu!

Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!


26.04.2021

Do vidnejše dvojezičnosti tudi z odmevnimi akcijami

Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.


19.04.2021

Veliko več kot simbolni prostor kulture

S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!


12.04.2021

'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv'

V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.


05.04.2021

Pesem nas povezuje

Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.


29.03.2021

'Novih izzivov se ne smemo bati'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!


22.03.2021

Brez kulture ni družbe in brez družbe ni življenja

Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov