Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov