Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.
S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!
V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.
Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov