Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov