Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncert rock skupine Bališ v Šentjanžu v Rožu, projekt Eduka 2 za boljše čezmejno sodelovanje izobraževalnih ustanov, Valentina Novak o motivaciji porabskih šolarjev za pouk slovenščine
Slovenska koroška rock skupina Bališ je izdala nov album z naslovom 11°. Kaj pomeni naslov in s čim se člani skupine, nastale pred skoraj 20 leti, predstavljajo tokrat? Kakšen je odziv publike? Tudi o tem več v pogovoru s člani skupine Bališ.
Ustanovitelj in vodja skupine, bobnar ter avtor besedil Marko Stern glede naslova albuma in njegovega sporočila pojasnjuje, da je 11 stopinj vmesna temperatura, temperatura prehoda:
»Upodablja tudi čas, v katerem živimo. Če sledimo poročilom, slišimo, da se nekaj dogaja, se spreminja in 11 stopinj je temperatura, tudi razmere so takšne, da ne vemo, kam nas bo to vse skupaj vodilo.«
Nas pa na prvi posluh vodi k ljubezni.
»Ja, res. Če na hitro poslušaš, so to fletne ljubezenske pesmice. (Smeh.) Če si jih pogledaš z druge plati, govorijo ravno o spremembah. Nastal je neke vrste konceptni album, ko se, ne namenoma, kot sem spoznal, vleče neka rdeča nit. Pripoveduje o dveh, ki se odpravita na pot in kaj vse ob tem doživita. Lahko bi si predstavljal celo film. (Smeh.)«
Tudi video spoti so v načrtu skupine Bališ, ki zdaj svoj najnovejši izdelek predstavlja s koncerti v Avstriji. Velikovcu in Šentjanžu v Rožu (18. in 19.1.2019) sledi koncert na Dunaju, pa na Gradiščanskem, poleti načrtujejo nastope tudi v Sloveniji, pravi vodja skupine Marko Stern in dodaja, da vsekakor čakajo na povabila.
Prvi odzivi na 11° so dobri, saj o albumu poročajo številni tiskani mediji v Avstriji, prispevek s koncerta bo objavljen v oddaji Dober dan Koroška, Štajerska, ki jo pripravlja slovenski program ORF, načrtovanih je tudi nekaj intervjujev za programe Radia Slovenija. Skratka, Bališ so se vnovič znašli v središču pozornosti zainteresirane glasbene javnosti.
Sedem let je trajalo, da je skupina izdala nov album. Po albumu Bališ 2002 je 2004 sledil album Jutr bo moj, nato sedem let premora in album Novnos in še sedem let za 11°. Vmes so izdali nekaj singlov in si vzeli tudi premor zaradi službenih in drugih obveznosti članov. Kot pravi kitarist Izi Stern, so vsi že vrsto let vključeni tudi v druge kulturne dejavnosti.
»Zato smo se odločil za premor, ampak vsi smo vedeli, da bo to res premor. In tako je tudi bilo. Po približno, mislim, dveh letih smo se vnovič zbrali in rekli, zdaj pa spet poskusimo in mogoče nam uspe kakšna nova reč. In, ja, s tem ciljem smo se spet lotili in nastalo je, sicer malo kasneje, to, kar je.«
Z albumom so zadovoljni prav zaradi političnega sporočila, pravi Izi Stern.
»In kdo, razen umetnikov, lahko danes izrazi še kaj političnega. Upam, da nam je to uspelo. Morda je sicer zavito v nek bolj nežen paket, ampak izjava je tu.«
Podobno razmišlja tudi Dani Stern, še en brat in kitarist.
»Če nekdo hoče, lahko besedila razume kot politične izjave, lahko pa gre zgolj za poslušanje brez razmišljanja. Prepričan sem, da gre z umetniške plati za zahtevno zadevo, mogoče ne ravno za najširše občinstvo, za predvajanje na komercialnih radijskih postajah. Zelo smo se trudili in mislim, da smo lahko zadovoljni z rezultatom.«
Po odmoru, ki so ga resnično potrebovali, so odzivi super, je zadovoljen pevec Norbert Lipuš, ki je pri Bališ od začetka. Vedno smo vedeli, da se bomo spet dobili in nekaj naredili.
»Zdaj, po tem premoru, smo se kar lotili dela in v nekem daljšem procesu je nastal ta nov album.«
Tako kot Norbert je tudi Davorin Lempl pri skupini že vse od ustanovitve. Kot sošolca na Slovenski gimnaziji v Celovcu sta z Norbertom ustanovila skupino, nato se je pridružil Marku Sternu v projektnem bendu.
Že takrat je imel Marko idejo, da bi ustanovil koroški slovenski rock bend, ki bi pel v domačem dialektu, pojasnjuje Davorin Lempl. Po nekaj letih je tako nastala skupina Bališ, v kateri vseskozi sodeluje tudi Davorin. Kot pravi, je sam deloma odgovoren tudi za nekoliko daljši premor, ki si ga je vzela skupina. Službena pot ga je namreč najprej odpeljala na sever, v Rusijo, zdaj pa, ko živi in dela v Münchnu, se je spet z veseljem pridružil skupini.
S prvimi odzivi na novi album je zadovoljen, pravi.
»Tisti feni, poslušalci, ki nas poznajo, so bili mogoče malo presenečeni, ampak, mislim, da Bališ vsakič, z vsakim izdelkom preseneti na novo. Rock’n roll je stalnica, ampak tudi mi se malo razvijamo, radi malo eksperimentiramo, čeprav smo se s tem CD jem vrnili h koreninam, malo elektronike, nimamo več klaviatur. Je bolj kitarski izdelek.«
Kakšni pa so bili odzivi publike na sobotnem koncertu v Šentjanžu v Rožu? Prisluhnite reportaži!
Eden od projektov čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj je projekt Eduka 2. Z njim naj bi spodbudili čezmejno sodelovanja med šolami, univerzami, raziskovalnimi centri ter ustanovami narodnih in jezikovnih manjšin. Še pomembnejša pa je morda priprava didaktičnih, učnih gradiv, uporabnih tudi po zaključku samega projekta, pravi vodja projekta dr. Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu.
Gradivo je namenjeno različnim šolam in z različnimi vsebinami; od čezmejnih razredov, literature manjšinskih skupnosti in obmejnega območja, učenja slovenskega in italijanskega jezika kot sosedskih jezikov za pripadnike večinske italijanske in slovenske skupnosti do gradiva, namenjenega poučevanju jezika manjšinske skupnosti, ki mu je dodano še poučevanje furlanskega, regionalnega jezika.
Vse to pripravljeno gradivo bo dostopno na spletni platformi eduka2.eu, pripravljajo tudi izobraževanja za učitelje, trenutno poteka učenje furlanščine na daljavo.
Kakšno pa je zanimanje med učitelji za tovrstna dodatna izobraževanja? Kot pravi dr. Zaira Vidau zanimanje je, ne gre pa za množično udeležbo.
»Teh izobraževanj se pač udeležijo učitelji, ki so jim te teme pri srcu, so motivirani in se tudi sami dodatno izobražujejo, ker verjamejo v dodano vrednost svojega poklica.«
Pred učitelji manjšinskih jezikov so namreč veliki izzivi, saj je znanje vpisanih otrok zelo različno in temu morajo prilagoditi tudi učne metode.
»Na slovenskih šolah v Italiji se dogaja, da imamo otroke, za katere je slovenščina prvi jezik, imamo pa v teh šolah tudi otroke, za katere je slovenščina drugi ali pa tuj jezik. Trenutno so učitelji izobraženi, da poučujejo slovenščino kot materni, prvi jezik. Pri povezovanju metod poučevanja slovenskega jezika kot maternega, drugega in tujega jezika lahko pomagajo nove metode in gradiva.«
Toda učitelji so pogosto prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti, zato so nujne sistemske rešitve, pravi dr. Zaira Vidau, raziskovalka SLORI-ja, kjer razmišljajo o učbeniku.
Več o drugih konkretnih rešitvah v okviru projekta Eduka2 lahko slišite v tokratni oddaji.
V vasici Matajur na pobočju istoimenske gore jesen življenja skupaj preživljata brata. Oba sta dušna pastirja katoliške cerkve, vendar različna. V skromnosti, v predanosti veri in domačim ljudem, jima dnevi minevajo od spoštovanju sočloveka, krajevne tradicije in v skrbi za prihodnost Benečije. Brata Božo in Pasquale Zuanella, ki ju je obiskala Mirjam Muženič, sta duhovnika. Starejši Božo je katoliški duhovnik, mlajši Pasquale je diakon vzhodnega obreda.
Ko je bil Božo še navaden župnik, je skrbel za dve fari. Že 12 let je v pokoju in skrbi za štiri fare.
»Jaz sem edini beneški slovenski duhovnik, ki živi stalno tu teritoriju beneške Slovenije. To je velika duhovniška kriza. Za nami ni nobenega upanja, da bomo imeli kakšnega beneško slovenskega duhovnika na tem teritoriju. Ampak težava ni samo pomanjkanje duhovnikov, je tudi pomanjkanje ljudi, ker se praznijo cele vasi. Vsako leto nas je manj.«
Iz vasi, v kateri je bilo pred 40 leti 100 ljudi, jih je ostalo le še 14, na velik problem, s katerim se soočajo še posebej v beneški Slovenji, opozarja Božo Zuanella.
Mlajši od matajurskih bratov, Pasquale, je po študiju bogoslovja na Gregorijanski univerzi v Rimu in slovanskih jezikov na univerzi La Sapienza izbral svojo pot.
»Lahko bi poučeval religijo, slovanske jezike, ampak to mi ni bilo nikoli všeč, poskusil sem z ikonami.«
V 40 letih je naredil 1800 ikon, ki so umetnost, dodaja sogovornik, zelo blizu cerkveni liturgiji. Kar je evangelij za ušesa, so ikone za oči.
Na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico-asistentko iz Slovenije. Valentina Novak, je Silvi Eöry med drugim pojasnila, da je imela s porabskimi Slovenci stike že prej. In to prek števanovskega gledališča, ki ga je vodil Laci Kovač.
S porabščino se je srečala že pri pisanju diplomske naloge, v kateri je preučevala prekmurščino, zato je morala dotakniti tudi porabskega jezika, pravi.
»Bila mi je ves čas posebna, drugačna in absolutno zibelka prekmurstva. Spoznati in delati s porabščino je takrat bil velik privilegij. Zdelo se mi je, da je že takrat bilo zelo pozno za to porabščino in občutek sem imela, da se z vsakim gibom, igro izgublja.«
V prvih dneh, ko je učiteljica-asistentka iz Slovenije Valentina Novak začela na gornjeseniški šoli poučevati slovenščino, je bilo zelo težko, se spominja danes.
»Slovenščine tu je zelo malo. Večina je madžarščine, učenci zelo slabo razumejo slovenski jezik in zelo malo je posameznikov, ki karkoli govorijo. Tako, da slovenščina tu prej tuji jezik.«
Valentina Novak tudi ugotavlja, da mladi nimajo motivacije za učenje slovenščine. Da bi jih spodbudila in povečala zanimanje za slovenski jezik, je zato ustanovila gledališki krožek.
Daljši pogovor z novo učiteljico-asistentko iz Slovenije lahko slišite v tokratni oddaji
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Koncert rock skupine Bališ v Šentjanžu v Rožu, projekt Eduka 2 za boljše čezmejno sodelovanje izobraževalnih ustanov, Valentina Novak o motivaciji porabskih šolarjev za pouk slovenščine
Slovenska koroška rock skupina Bališ je izdala nov album z naslovom 11°. Kaj pomeni naslov in s čim se člani skupine, nastale pred skoraj 20 leti, predstavljajo tokrat? Kakšen je odziv publike? Tudi o tem več v pogovoru s člani skupine Bališ.
Ustanovitelj in vodja skupine, bobnar ter avtor besedil Marko Stern glede naslova albuma in njegovega sporočila pojasnjuje, da je 11 stopinj vmesna temperatura, temperatura prehoda:
»Upodablja tudi čas, v katerem živimo. Če sledimo poročilom, slišimo, da se nekaj dogaja, se spreminja in 11 stopinj je temperatura, tudi razmere so takšne, da ne vemo, kam nas bo to vse skupaj vodilo.«
Nas pa na prvi posluh vodi k ljubezni.
»Ja, res. Če na hitro poslušaš, so to fletne ljubezenske pesmice. (Smeh.) Če si jih pogledaš z druge plati, govorijo ravno o spremembah. Nastal je neke vrste konceptni album, ko se, ne namenoma, kot sem spoznal, vleče neka rdeča nit. Pripoveduje o dveh, ki se odpravita na pot in kaj vse ob tem doživita. Lahko bi si predstavljal celo film. (Smeh.)«
Tudi video spoti so v načrtu skupine Bališ, ki zdaj svoj najnovejši izdelek predstavlja s koncerti v Avstriji. Velikovcu in Šentjanžu v Rožu (18. in 19.1.2019) sledi koncert na Dunaju, pa na Gradiščanskem, poleti načrtujejo nastope tudi v Sloveniji, pravi vodja skupine Marko Stern in dodaja, da vsekakor čakajo na povabila.
Prvi odzivi na 11° so dobri, saj o albumu poročajo številni tiskani mediji v Avstriji, prispevek s koncerta bo objavljen v oddaji Dober dan Koroška, Štajerska, ki jo pripravlja slovenski program ORF, načrtovanih je tudi nekaj intervjujev za programe Radia Slovenija. Skratka, Bališ so se vnovič znašli v središču pozornosti zainteresirane glasbene javnosti.
Sedem let je trajalo, da je skupina izdala nov album. Po albumu Bališ 2002 je 2004 sledil album Jutr bo moj, nato sedem let premora in album Novnos in še sedem let za 11°. Vmes so izdali nekaj singlov in si vzeli tudi premor zaradi službenih in drugih obveznosti članov. Kot pravi kitarist Izi Stern, so vsi že vrsto let vključeni tudi v druge kulturne dejavnosti.
»Zato smo se odločil za premor, ampak vsi smo vedeli, da bo to res premor. In tako je tudi bilo. Po približno, mislim, dveh letih smo se vnovič zbrali in rekli, zdaj pa spet poskusimo in mogoče nam uspe kakšna nova reč. In, ja, s tem ciljem smo se spet lotili in nastalo je, sicer malo kasneje, to, kar je.«
Z albumom so zadovoljni prav zaradi političnega sporočila, pravi Izi Stern.
»In kdo, razen umetnikov, lahko danes izrazi še kaj političnega. Upam, da nam je to uspelo. Morda je sicer zavito v nek bolj nežen paket, ampak izjava je tu.«
Podobno razmišlja tudi Dani Stern, še en brat in kitarist.
»Če nekdo hoče, lahko besedila razume kot politične izjave, lahko pa gre zgolj za poslušanje brez razmišljanja. Prepričan sem, da gre z umetniške plati za zahtevno zadevo, mogoče ne ravno za najširše občinstvo, za predvajanje na komercialnih radijskih postajah. Zelo smo se trudili in mislim, da smo lahko zadovoljni z rezultatom.«
Po odmoru, ki so ga resnično potrebovali, so odzivi super, je zadovoljen pevec Norbert Lipuš, ki je pri Bališ od začetka. Vedno smo vedeli, da se bomo spet dobili in nekaj naredili.
»Zdaj, po tem premoru, smo se kar lotili dela in v nekem daljšem procesu je nastal ta nov album.«
Tako kot Norbert je tudi Davorin Lempl pri skupini že vse od ustanovitve. Kot sošolca na Slovenski gimnaziji v Celovcu sta z Norbertom ustanovila skupino, nato se je pridružil Marku Sternu v projektnem bendu.
Že takrat je imel Marko idejo, da bi ustanovil koroški slovenski rock bend, ki bi pel v domačem dialektu, pojasnjuje Davorin Lempl. Po nekaj letih je tako nastala skupina Bališ, v kateri vseskozi sodeluje tudi Davorin. Kot pravi, je sam deloma odgovoren tudi za nekoliko daljši premor, ki si ga je vzela skupina. Službena pot ga je namreč najprej odpeljala na sever, v Rusijo, zdaj pa, ko živi in dela v Münchnu, se je spet z veseljem pridružil skupini.
S prvimi odzivi na novi album je zadovoljen, pravi.
»Tisti feni, poslušalci, ki nas poznajo, so bili mogoče malo presenečeni, ampak, mislim, da Bališ vsakič, z vsakim izdelkom preseneti na novo. Rock’n roll je stalnica, ampak tudi mi se malo razvijamo, radi malo eksperimentiramo, čeprav smo se s tem CD jem vrnili h koreninam, malo elektronike, nimamo več klaviatur. Je bolj kitarski izdelek.«
Kakšni pa so bili odzivi publike na sobotnem koncertu v Šentjanžu v Rožu? Prisluhnite reportaži!
Eden od projektov čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj je projekt Eduka 2. Z njim naj bi spodbudili čezmejno sodelovanja med šolami, univerzami, raziskovalnimi centri ter ustanovami narodnih in jezikovnih manjšin. Še pomembnejša pa je morda priprava didaktičnih, učnih gradiv, uporabnih tudi po zaključku samega projekta, pravi vodja projekta dr. Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu.
Gradivo je namenjeno različnim šolam in z različnimi vsebinami; od čezmejnih razredov, literature manjšinskih skupnosti in obmejnega območja, učenja slovenskega in italijanskega jezika kot sosedskih jezikov za pripadnike večinske italijanske in slovenske skupnosti do gradiva, namenjenega poučevanju jezika manjšinske skupnosti, ki mu je dodano še poučevanje furlanskega, regionalnega jezika.
Vse to pripravljeno gradivo bo dostopno na spletni platformi eduka2.eu, pripravljajo tudi izobraževanja za učitelje, trenutno poteka učenje furlanščine na daljavo.
Kakšno pa je zanimanje med učitelji za tovrstna dodatna izobraževanja? Kot pravi dr. Zaira Vidau zanimanje je, ne gre pa za množično udeležbo.
»Teh izobraževanj se pač udeležijo učitelji, ki so jim te teme pri srcu, so motivirani in se tudi sami dodatno izobražujejo, ker verjamejo v dodano vrednost svojega poklica.«
Pred učitelji manjšinskih jezikov so namreč veliki izzivi, saj je znanje vpisanih otrok zelo različno in temu morajo prilagoditi tudi učne metode.
»Na slovenskih šolah v Italiji se dogaja, da imamo otroke, za katere je slovenščina prvi jezik, imamo pa v teh šolah tudi otroke, za katere je slovenščina drugi ali pa tuj jezik. Trenutno so učitelji izobraženi, da poučujejo slovenščino kot materni, prvi jezik. Pri povezovanju metod poučevanja slovenskega jezika kot maternega, drugega in tujega jezika lahko pomagajo nove metode in gradiva.«
Toda učitelji so pogosto prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti, zato so nujne sistemske rešitve, pravi dr. Zaira Vidau, raziskovalka SLORI-ja, kjer razmišljajo o učbeniku.
Več o drugih konkretnih rešitvah v okviru projekta Eduka2 lahko slišite v tokratni oddaji.
V vasici Matajur na pobočju istoimenske gore jesen življenja skupaj preživljata brata. Oba sta dušna pastirja katoliške cerkve, vendar različna. V skromnosti, v predanosti veri in domačim ljudem, jima dnevi minevajo od spoštovanju sočloveka, krajevne tradicije in v skrbi za prihodnost Benečije. Brata Božo in Pasquale Zuanella, ki ju je obiskala Mirjam Muženič, sta duhovnika. Starejši Božo je katoliški duhovnik, mlajši Pasquale je diakon vzhodnega obreda.
Ko je bil Božo še navaden župnik, je skrbel za dve fari. Že 12 let je v pokoju in skrbi za štiri fare.
»Jaz sem edini beneški slovenski duhovnik, ki živi stalno tu teritoriju beneške Slovenije. To je velika duhovniška kriza. Za nami ni nobenega upanja, da bomo imeli kakšnega beneško slovenskega duhovnika na tem teritoriju. Ampak težava ni samo pomanjkanje duhovnikov, je tudi pomanjkanje ljudi, ker se praznijo cele vasi. Vsako leto nas je manj.«
Iz vasi, v kateri je bilo pred 40 leti 100 ljudi, jih je ostalo le še 14, na velik problem, s katerim se soočajo še posebej v beneški Slovenji, opozarja Božo Zuanella.
Mlajši od matajurskih bratov, Pasquale, je po študiju bogoslovja na Gregorijanski univerzi v Rimu in slovanskih jezikov na univerzi La Sapienza izbral svojo pot.
»Lahko bi poučeval religijo, slovanske jezike, ampak to mi ni bilo nikoli všeč, poskusil sem z ikonami.«
V 40 letih je naredil 1800 ikon, ki so umetnost, dodaja sogovornik, zelo blizu cerkveni liturgiji. Kar je evangelij za ušesa, so ikone za oči.
Na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico-asistentko iz Slovenije. Valentina Novak, je Silvi Eöry med drugim pojasnila, da je imela s porabskimi Slovenci stike že prej. In to prek števanovskega gledališča, ki ga je vodil Laci Kovač.
S porabščino se je srečala že pri pisanju diplomske naloge, v kateri je preučevala prekmurščino, zato je morala dotakniti tudi porabskega jezika, pravi.
»Bila mi je ves čas posebna, drugačna in absolutno zibelka prekmurstva. Spoznati in delati s porabščino je takrat bil velik privilegij. Zdelo se mi je, da je že takrat bilo zelo pozno za to porabščino in občutek sem imela, da se z vsakim gibom, igro izgublja.«
V prvih dneh, ko je učiteljica-asistentka iz Slovenije Valentina Novak začela na gornjeseniški šoli poučevati slovenščino, je bilo zelo težko, se spominja danes.
»Slovenščine tu je zelo malo. Večina je madžarščine, učenci zelo slabo razumejo slovenski jezik in zelo malo je posameznikov, ki karkoli govorijo. Tako, da slovenščina tu prej tuji jezik.«
Valentina Novak tudi ugotavlja, da mladi nimajo motivacije za učenje slovenščine. Da bi jih spodbudila in povečala zanimanje za slovenski jezik, je zato ustanovila gledališki krožek.
Daljši pogovor z novo učiteljico-asistentko iz Slovenije lahko slišite v tokratni oddaji
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.
S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!
V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.
Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Neveljaven email naslov