Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremembe v šolstvu na avstrijskem Koroškem, nova dela Valentina Omana na ogled v Kranju, Vse barve Polinezije Jasne Tuta, pravljični večer za odrasle v Porabju, Mali princ na Reki
Letošnje leto je prineslo novosti na področju šolstva v Avstriji, tudi glede manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Deželni šolski svet je tako zamenjala izobraževalna direkcija, pristojna za vse šole v deželi. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Manjšinski šolski oddelek je po novem pristojen za vse šole, ki sodijo pod manjšinski šolski zakon. Gre za 80 šol, pojasnjuje sogovornica, vodja tega oddelka, 60 dvojezičnih ljudskih šol, 17 novih srednjih šol in 3 višje šole (Slovenska gimnazija, dvojezična Trgovska akademija in višja šola za gospodarske poklice).
»Imamo več nalog, saj smo pristojni za vse, kar spada pod manjšinski šolski zakon. Imamo celotno strokovno nadzorstvo nad šolami, zadolženi smo za vse pravne zadeve, povezane z manjšinskim šolstvom, za vodenje kakovostnega menedžmenta in strateškega razvoja, smo podpora pedagoški službi in sodelujemo pri pripravi regionalnih izobraževalnih konceptov. Skratka cela kopica novih nalog.«
Kaj pa to pomeni za šole?
»Z novim zakonom so šole dobile večjo avtonomijo, ravnatelji in ravnateljice imajo večjo odgovornost pri soodločanju o izbiri učiteljic in učiteljev, česar v Avstriji doslej še ni bilo. Odgovorni so tudi za uspešno vodenje šol, kakovosten menedžment na šoli. Sami lahko urejajo tudi predmetnik in urnik.«
Deželna šolska nadzornica Sabina Sandrieser je pristojna tudi za kakovost pouka in tu jih čaka še veliko izzivov. Kakšnih? Prisluhnite pogovoru!
Dobitnik prestižnih slovenskih in avstrijskih nagrad in priznanj, ki je bil leta 1981 med nagrajenci Prešernovega sklada in je leta 2005 za svoje življenjsko delo na področju likovne umetnosti prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije in avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda, je pogost gost v Sloveniji.
V Galeriji mestne občine Kranj je tako do 20. marca na ogled 20 grafik Valentina Omana v mešani tehnik, nastalih v zadnjih desetih letih, ki jih je umetnik podaril Galeriji Prešernovih nagrajencev. To je umetnikova že tretja donacija tej Galeriji.
»Razstavljanje v Sloveniji mi je v veliko veselje. Mislim, da sem bil več na poti v Sloveniji kot v Avstriji. Pomembno je, da zdaj zapustim v krajih, kjer sem razstavljal, več svojim spominov…. Vesel sem, da sem imel toliko priložnosti za razstavljanje svojih del v različnih krajih po Sloveniji.«
Reške vezi s slovenskimi gledališčniki so že dolgo stkane tudi na področju lutkarstva. V Mestnem lutkovnem gledališču na Reki je bila tako 29.1.2019 premiera predstave Mali princ, ki je nastala v koprodukciji lutkovnih gledališč Reke in Ljubljane ter v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020.
Mojstrovino francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupérya je za oder priredila Jera Ivanc, njena nenavadna avtorska interpretacija zgodbe s podnaslovom Pesem o ljubezni pa izhaja iz življenja Exupéryjeve žene in njenih spominov (Consuelo de Saint – Exupéry – Spomini rože, ljubezenska zgodba o avtorju Malega princa).
Predstava Mali princ, ki ostaja na repertoarju tudi prihodnjo sezono, prinaša v reško lutkovno gledališče več novosti, pojasnjuje ravnateljica Magdalena Lupi Alvir Marjani Mirković.
»Mali princ se zelo lepo ujame z motom naše letošnje sezone ‘Odraščamo pogumno v gledališču’, ker je predstava tudi potovanje skozi odraščanje, saj glavni junak odrašča skozi to predstavo in pokaže, kako gledati vse to, kar je očem nevidno.«
Mali princ ni klasična predstava. Gre za dramsko predstavo z elementi gledališča predmetov, z video projekcijo in zvokom, ki je pomemben dramaturški element.
Predstava se iz prostrane puščave in različnih planetov preseli v intimni odnos med moškim in žensko, vlogi sta odigrala Zala Ana Štiglic in Tilen Kožamelj, ki ima z reškim lutkovnim gledališčem podpisano pogodbo še za dve leti in v tem času napoveduje tudi stike z rojaki v društvu Bazovica in dramsko skupino, ki jo vodi Serđo Dlačić, sicer režiser v istem gledališču. To pa je tudi obet za nove vezi in sodelovanje.
Na Gornjem Seniku so v Hiši jabolk pripravili šesti pravljični večer za odrasle. Tokrat v Porabje niso prišli le knjižničarji iz Murske Sobote, temveč tudi iz Maribora, Ptuja in Slovenskih Konjic.
V okviru vseslovenskega projekta, ki ga vodi mariborska knjižnica, knjižničarji potujejo po Sloveniji in med rojaki v sosednjih državah ter pripovedujejo pravljice.
Pravljični večeri za odrasle so se začeli že leta 2009, pravi Lea Hedl, da bi obudili tradicijo pripovedovanja pravljic med odraslimi.
»Skozi leta se je vsako leto temu projektu pridružila nova knjižnica, tako da v tej sezoni 2018/19 sodeluje že 18 knjižnic, tako da pokrivamo že vse pokrajine, od Prekmurja do Primorske, Notranjska, Dolenjska, na Koroško gremo, skoraj vsepovsod smo. Čez leto se zvrsti 17 pravljičnih večerov.«
Prek Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je projekt prišel tudi v Porabje in to je, pravi Lea Hedl, pohvalno, saj se že nekaj časa trudijo priti tudi k rojakom v zamejstvu.
»Dve leti so tako sodelovali tudi s Slovenci v Trstu, zdaj smo v Porabju, si pa želimo še več sodelovanj tudi z drugimi.«
Kakšne pravljice so pripovedovali in kako so gostje razumeli pravljico v domačem porabskem narečju, pa lahko slišite v prispevku Silve Eöry.
Tržaška Slovenka Jasna Tuta je pred leti izbrala življenje na jadrnici. Plovbo čez nevarni Tihi ocean je opisala v knjigi Moj svet sredi oceana, ki je doživela nadvse prijazen sprejem med bralci. Življenje na cilju, v francoski Polineziji pa je z doživetji, zgodbami in fotografijami strnila v novo knjigo Vse barve Polinezije, o kateri je več povedala tudi Mirjam Muženič.
Iz domačega Sesljana pri Trstu je Jasna Tuta odšla že pred leti. Odpravila se je v Avstralijo na daljše potovanje in učenje angleškega jezika. Želja po svobodi jo je pripeljala na krov jadrnice Calypso in v objem partnerja, oba skupaj pa na izjemno zahtevno plovbo v soncu in dežju, v strahu in smehu od Mehike do Polinezije.
Barve, okuse in občutja v tej daljni deželi je opisala v novi knjigi Vse barve Polinezije.
»Včasih se sprašujem, ali je bilo vse res, ali sem samo sanjala. Bilo je res pravljično. Polinezija je svet zase. Odmaknjena od sveta ima malo stikov z zunanjim svetom, predvsem zaradi razdalj. Je pa dežela, za katero se ti zdi, da se je čas ustavil. Življenje ne veliko bolj preprosto kot tukaj pri nas.«
Knjiga Vse barve Polinezije, ki je izšla pri komenski založbi Art, odstira pogled na tamkajšnje življenje, na domačine in njihov svet. Različen od našega, pa vendar tako vabljiv in bogat, z zanimivim morskim živalskim svetom, ki je za Jasno Tuta postal vsakdan, tudi plavanje s kiti, delfini, morskimi psi in mantami.
Avtorico sta v svet gnala radovednost in sanje o svobodi.
»Obe te stvari bom vedno imela v sebi. Moja radovednost se je zdaj spremenila, premikam jo na nova področja, recimo, da si želim kaj ustvariti, želim nov izziv. Svoboda pa je zame bila vedno na vrhu in tu tudi ostaja. Še naprej me bo gnala, kamorkoli bom šla, bo še vedno svobodno potovanje.«
Sesljan in morje v zalivu pa ostajata njen dom, pravi Jasna Tuta.
»Tu je morje, ki ga imam najbolj rada. Nikjer na svetu nisem videla lepšega morja. Nikjer se ne počuti tako lepo kot tukaj in to ne samo, ko sem žalostna, ko mi je hudo, ampak tudi, ko sem dobre volje. Zame je Sesljan zdravilo. (smeh).«
V njenem srcu pa bo vedno ostala tudi Polinezija. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spremembe v šolstvu na avstrijskem Koroškem, nova dela Valentina Omana na ogled v Kranju, Vse barve Polinezije Jasne Tuta, pravljični večer za odrasle v Porabju, Mali princ na Reki
Letošnje leto je prineslo novosti na področju šolstva v Avstriji, tudi glede manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Deželni šolski svet je tako zamenjala izobraževalna direkcija, pristojna za vse šole v deželi. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Manjšinski šolski oddelek je po novem pristojen za vse šole, ki sodijo pod manjšinski šolski zakon. Gre za 80 šol, pojasnjuje sogovornica, vodja tega oddelka, 60 dvojezičnih ljudskih šol, 17 novih srednjih šol in 3 višje šole (Slovenska gimnazija, dvojezična Trgovska akademija in višja šola za gospodarske poklice).
»Imamo več nalog, saj smo pristojni za vse, kar spada pod manjšinski šolski zakon. Imamo celotno strokovno nadzorstvo nad šolami, zadolženi smo za vse pravne zadeve, povezane z manjšinskim šolstvom, za vodenje kakovostnega menedžmenta in strateškega razvoja, smo podpora pedagoški službi in sodelujemo pri pripravi regionalnih izobraževalnih konceptov. Skratka cela kopica novih nalog.«
Kaj pa to pomeni za šole?
»Z novim zakonom so šole dobile večjo avtonomijo, ravnatelji in ravnateljice imajo večjo odgovornost pri soodločanju o izbiri učiteljic in učiteljev, česar v Avstriji doslej še ni bilo. Odgovorni so tudi za uspešno vodenje šol, kakovosten menedžment na šoli. Sami lahko urejajo tudi predmetnik in urnik.«
Deželna šolska nadzornica Sabina Sandrieser je pristojna tudi za kakovost pouka in tu jih čaka še veliko izzivov. Kakšnih? Prisluhnite pogovoru!
Dobitnik prestižnih slovenskih in avstrijskih nagrad in priznanj, ki je bil leta 1981 med nagrajenci Prešernovega sklada in je leta 2005 za svoje življenjsko delo na področju likovne umetnosti prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije in avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda, je pogost gost v Sloveniji.
V Galeriji mestne občine Kranj je tako do 20. marca na ogled 20 grafik Valentina Omana v mešani tehnik, nastalih v zadnjih desetih letih, ki jih je umetnik podaril Galeriji Prešernovih nagrajencev. To je umetnikova že tretja donacija tej Galeriji.
»Razstavljanje v Sloveniji mi je v veliko veselje. Mislim, da sem bil več na poti v Sloveniji kot v Avstriji. Pomembno je, da zdaj zapustim v krajih, kjer sem razstavljal, več svojim spominov…. Vesel sem, da sem imel toliko priložnosti za razstavljanje svojih del v različnih krajih po Sloveniji.«
Reške vezi s slovenskimi gledališčniki so že dolgo stkane tudi na področju lutkarstva. V Mestnem lutkovnem gledališču na Reki je bila tako 29.1.2019 premiera predstave Mali princ, ki je nastala v koprodukciji lutkovnih gledališč Reke in Ljubljane ter v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020.
Mojstrovino francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupérya je za oder priredila Jera Ivanc, njena nenavadna avtorska interpretacija zgodbe s podnaslovom Pesem o ljubezni pa izhaja iz življenja Exupéryjeve žene in njenih spominov (Consuelo de Saint – Exupéry – Spomini rože, ljubezenska zgodba o avtorju Malega princa).
Predstava Mali princ, ki ostaja na repertoarju tudi prihodnjo sezono, prinaša v reško lutkovno gledališče več novosti, pojasnjuje ravnateljica Magdalena Lupi Alvir Marjani Mirković.
»Mali princ se zelo lepo ujame z motom naše letošnje sezone ‘Odraščamo pogumno v gledališču’, ker je predstava tudi potovanje skozi odraščanje, saj glavni junak odrašča skozi to predstavo in pokaže, kako gledati vse to, kar je očem nevidno.«
Mali princ ni klasična predstava. Gre za dramsko predstavo z elementi gledališča predmetov, z video projekcijo in zvokom, ki je pomemben dramaturški element.
Predstava se iz prostrane puščave in različnih planetov preseli v intimni odnos med moškim in žensko, vlogi sta odigrala Zala Ana Štiglic in Tilen Kožamelj, ki ima z reškim lutkovnim gledališčem podpisano pogodbo še za dve leti in v tem času napoveduje tudi stike z rojaki v društvu Bazovica in dramsko skupino, ki jo vodi Serđo Dlačić, sicer režiser v istem gledališču. To pa je tudi obet za nove vezi in sodelovanje.
Na Gornjem Seniku so v Hiši jabolk pripravili šesti pravljični večer za odrasle. Tokrat v Porabje niso prišli le knjižničarji iz Murske Sobote, temveč tudi iz Maribora, Ptuja in Slovenskih Konjic.
V okviru vseslovenskega projekta, ki ga vodi mariborska knjižnica, knjižničarji potujejo po Sloveniji in med rojaki v sosednjih državah ter pripovedujejo pravljice.
Pravljični večeri za odrasle so se začeli že leta 2009, pravi Lea Hedl, da bi obudili tradicijo pripovedovanja pravljic med odraslimi.
»Skozi leta se je vsako leto temu projektu pridružila nova knjižnica, tako da v tej sezoni 2018/19 sodeluje že 18 knjižnic, tako da pokrivamo že vse pokrajine, od Prekmurja do Primorske, Notranjska, Dolenjska, na Koroško gremo, skoraj vsepovsod smo. Čez leto se zvrsti 17 pravljičnih večerov.«
Prek Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je projekt prišel tudi v Porabje in to je, pravi Lea Hedl, pohvalno, saj se že nekaj časa trudijo priti tudi k rojakom v zamejstvu.
»Dve leti so tako sodelovali tudi s Slovenci v Trstu, zdaj smo v Porabju, si pa želimo še več sodelovanj tudi z drugimi.«
Kakšne pravljice so pripovedovali in kako so gostje razumeli pravljico v domačem porabskem narečju, pa lahko slišite v prispevku Silve Eöry.
Tržaška Slovenka Jasna Tuta je pred leti izbrala življenje na jadrnici. Plovbo čez nevarni Tihi ocean je opisala v knjigi Moj svet sredi oceana, ki je doživela nadvse prijazen sprejem med bralci. Življenje na cilju, v francoski Polineziji pa je z doživetji, zgodbami in fotografijami strnila v novo knjigo Vse barve Polinezije, o kateri je več povedala tudi Mirjam Muženič.
Iz domačega Sesljana pri Trstu je Jasna Tuta odšla že pred leti. Odpravila se je v Avstralijo na daljše potovanje in učenje angleškega jezika. Želja po svobodi jo je pripeljala na krov jadrnice Calypso in v objem partnerja, oba skupaj pa na izjemno zahtevno plovbo v soncu in dežju, v strahu in smehu od Mehike do Polinezije.
Barve, okuse in občutja v tej daljni deželi je opisala v novi knjigi Vse barve Polinezije.
»Včasih se sprašujem, ali je bilo vse res, ali sem samo sanjala. Bilo je res pravljično. Polinezija je svet zase. Odmaknjena od sveta ima malo stikov z zunanjim svetom, predvsem zaradi razdalj. Je pa dežela, za katero se ti zdi, da se je čas ustavil. Življenje ne veliko bolj preprosto kot tukaj pri nas.«
Knjiga Vse barve Polinezije, ki je izšla pri komenski založbi Art, odstira pogled na tamkajšnje življenje, na domačine in njihov svet. Različen od našega, pa vendar tako vabljiv in bogat, z zanimivim morskim živalskim svetom, ki je za Jasno Tuta postal vsakdan, tudi plavanje s kiti, delfini, morskimi psi in mantami.
Avtorico sta v svet gnala radovednost in sanje o svobodi.
»Obe te stvari bom vedno imela v sebi. Moja radovednost se je zdaj spremenila, premikam jo na nova področja, recimo, da si želim kaj ustvariti, želim nov izziv. Svoboda pa je zame bila vedno na vrhu in tu tudi ostaja. Še naprej me bo gnala, kamorkoli bom šla, bo še vedno svobodno potovanje.«
Sesljan in morje v zalivu pa ostajata njen dom, pravi Jasna Tuta.
»Tu je morje, ki ga imam najbolj rada. Nikjer na svetu nisem videla lepšega morja. Nikjer se ne počuti tako lepo kot tukaj in to ne samo, ko sem žalostna, ko mi je hudo, ampak tudi, ko sem dobre volje. Zame je Sesljan zdravilo. (smeh).«
V njenem srcu pa bo vedno ostala tudi Polinezija. Prisluhnite!
Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Neveljaven email naslov