Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒  od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.