Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


Sotočja

863 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


08.04.2019

Sotočja 8.4.2019

Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!


01.04.2019

Sotočja 1.4.2019

Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.


25.03.2019

Sotočja 25.3.2019

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!


18.03.2019

Sotočja 18.03.2019

Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.


11.03.2019

Sotočja 11.3.2019

Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.


04.03.2019

Sotočja 4.3.2019

Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!


25.02.2019

Sotočja 25.2.2019

Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!


18.02.2019

Sotočja 18.2.2019

Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!


11.02.2019

Sotočja 11.2. 2019

Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


28.01.2019

Sotočja 28.1.2019

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!


21.01.2019

Sotočja 21.1.2019

Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!


14.01.2019

Sotočja 14.1.2019

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!


07.01.2019

Sotočja 7.1.2019

Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!


24.12.2018

'Feeling good'

»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!


17.12.2018

Sotočja 17.12.2018

Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!


10.12.2018

Sotočja 10.12.2018

Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


Stran 13 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov